sl

10 let

E-TALK

Spremembe spreminjajo:

KAM GREMO?

11. november ob 11.00, online

Prijava na brezplačen dogodek

Živimo v času revolucije družbe, ljudi, ekonomije, okolja. Vse se spreminja! Spreminja tako hitro in na način, ki se na podlagi mnogih znanstvenih podlag in analiz zdi neobvladljiv.

  • Ali je rešitev za preživetje brezogljična družba leta 2050?
  • Kako bo to lahko vplivalo na posameznika, družbo in gospodarstvo?
  • Ali se ekonomske politike spreminjajo tako, da bodo zdržale pritisk staranja prebivalstva?
  • Kaj se bo zgodilo v družbeno-ekonomskem sistemu?

SMO PRIPRAVLJENI?

Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja prinaša CPOEF E TALK: SPREMEMBE SPREMINJAJO: KAM GREMO?

Program

Serija 11’ govorov, misli in idej!

Kot družba smo “pojedli” del prihodnosti, hkrati pa rezervirali nevzdržno visok delež BDP za starost. Ko poskušamo uskladiti tekoče vire s tekočo porabo, smo izpostavljeni velikim neravnovesjem,  npr. cene energije, nestandardnim načinom mobilnosti, pravice porabe starostnikov v nesorazmerju z zmožnostmi,  ipd. Poleg tega pa smo priča tudi spreminjanju vodilnih vlog na geostrateških področjih (npr. Kitajska prevzema najvišja mesta na posameznih področjih), kot npr. lepo opredeli tudi prof. Mojmir Mrak. 

Tveganja in neravnovesja, ki iz teh procesov izvirajo so nepojmljivo velika, zato je njihovo obvladovanje na prvi pogled nemogoče – priča bomo velikim pretresom v gospodarstvu in na drugih družbenih področjih. Kako naprej?

Prav zaradi izjemnosti, je naloga intelektualnega jedra družbe, da intenzivno in osredotočeno išče in najde rešitve. Razvoj cepiva za virus v manj kot letu dni, je bil še nedavno tega, iluzija. 

Na Ekonomski fakulteti UL smo v sodelovanju z gospodarstvom in vlado na podlagi poglobljene analize, predlagali kompleksne, vendar izvedljive rešitve. Tako smo npr. rešitve za neskladje med viri in porabo iskali v faktorjih pospešitve rasti produktivnosti, večanjem delovne aktivnosti prebivalstva in faktorjih, ki imajo kar največji vpliv na zadovoljstvo prebivalcev.

Best practice experience sharing of real examples of how to lead in the face of change.
The largest acquisition and transformation of the financial sector in Slovenia, followed by the merging of two corporate cultures into one. And is now leading the implementation of ESG standards in the day-to-day operations of the bank.

Gospodarska rast je ključni pogoj za doseganje večje blaginje, to pa seveda zahteva ustvarjanje visoke dodane vrednosti. In ta je vedno bolj odvisna od intelektualnega kapitala, neotipljivega kapitala. Kje so slovenska podjetja v primerjavimi z najrazvitejšimi v EU? Kaj kažejo mikro podatki? Koliko plačujete svoje ključne kadre in ali vam bodo zato “ušli” drugam? In če hočemo dosegati visoko dodano vrednost, naj vlagamo v stroje, tovarne ali znanje in ljudi?

Smo optimisti ali pesimisti? Kaj nam prinašata avtomatizacija in prihodnost dela? Ena stvar je nesporna: v naslednjih desetletjih prihajajo spremembe v naše poklicno življenje, ki ga prinaša avtomatizacija tako fizičnega kot umskega dela. Verjetno je čas, da prenehamo z alarmistično retoriko, koliko delovnih mest bo pojedla umetna inteligenca ter robotika in razmislimo o tem, kako lahko sodelovanje človek-stroj zagotovi višjo raven produktivnosti na eni, in večjo humanizacijo dela na drugi strani. V proizvodnjah koncerna Kolektor, na primer, opravljanje fizičnih aktivnosti ali upravljanje strojev v predvidljivem okolju predstavlja med 30-50% celotnega delovnega časa delavcev. Dejavnosti segajo od proizvodne logistike, posluževanja strojev, nalaganja/odvzemanja materiala na/iz proizvodne opreme, pakiranja izdelkov do vzdrževanje opreme. Zaradi razširjenosti takšnega predvidljivega fizičnega dela, bi bilo glede na tehnično izvedljivost mogoče avtomatizirati več kot polovico vseh proizvodnih dejavnosti. Na podlagi povedanega smo si v koncernu Kolektor zadali misijo avtomatizacije tako fizičnega kot umskega dela.

Z Evropskim podnebnim zakonom, ki ga je junija letos potrdil Evropski parlament, postaja podnebna nevtralnost EU do leta 2050 zakonsko določen cilj in pravno zavezujoča obveznost za vse članice. Pri okoljski, družbeni in ekonomski preobrazbi evropske družbe bomo morali sodelovati vsi. V kratkem, s praktičnimi primeri podprtem nastopu bom opozorila na ključne pasti trajnostne poslovne transformacije podjetij in ponudila rešitve zanje.

Pojem ESG – okoljska, družbena in deležniška odgovornost je v tem obdobju ena izmed osrednjih tem na kapitalskih trgih. ESG kot način investiranja je “in”. Finančniki so tradicionalno skeptični omejitev, še tako dobronamernih, pri investiranju, saj to omejuje zmožnost razpršitve tveganj za delničarje. A sodobne korporacije bi morale skrbeti za zadovoljstvo kupcev, vlagati v znanje in spretnosti zaposlenih, pošteno in etično poslovanje z dobavitelji, podpirati lokalno skupnost in šele na zadnje poskrbeti za dolgoročno ustvarjanje vrednosti za delničarje. Kako razumeti, da ima samo šest izmed 100 največjih britanskih podjetij ženske predsednice uprav? Na drugi strani štiri od petih največjih proizvajalcev orožja vodijo ženske. Kako upoštevati stroške onesnaževanja okolja? Ali naj podjetja investirajo v gradnjo novih stanovanj za učitelje, gasilce, policiste, vojake? To so nekatere izmed dilem, ki jih bomo pogledali v govoru.

V zadnji dekadi se je geopolitična podoba sveta dramatično spremenila. Svet, ki je v desetletjih po drugi svetovni vojni temeljil na ekonomski dominaciji in vrednostnem sistemu Zahoda pod vodstvom ZDA, vse bolj prehaja v multipolarni svet, v katerem so tako ekonomsko-politična moč kot tudi moč vrednostnih sistemov bolj enakomerno porazdeljeni med večje število globalnih igralcev. Te spremembe pa seveda spreminjajo naravo geopolitičnih tveganj v vse tesneje povezanem globalnem sistemu.

Digitalne platforme so v tem stoletju povsem spremenile načine uporabe  svetovnega spleta, medsebojne komunikacije , navad potrošnikov, itd..

Vse bolj spreminjajo tudi načine in pogoje trga dela. Število spletnih platform se je v zadnjem desetletju povečalo za več kot petkrat.

Dodaten potisk rasti pa predstavlja tudi epidemija koronavirusne bolezni s povečanjem dela na daljavo. Digitalne platforme razvijajo digitalne ekosisteme, ki prinašajo veliko pozitivnih stvari za podjetja – dostop do znanja, novih tehnologij, nenazadnje tudi dostop do globalnega kupca in mrežne eksternalije tako za podjetja, kot tudi za potrošnike.

Hkrati pa preko principov delitvene ekonomije vplivajo na boljšo izkoriščenost resursov. Uspešnost spletnih platform  je odvisna tako od ekonomij obsega na strani ponudbe kot na strani povpraševanja. Ko se število uporabnikov poveča, se poveča tudi količina podatkov, ki jih te platforme kopičijo skozi čas. To lahko privede do centralizirane moči spletnih posrednikov, kar odpira prostor za različne oblike zlorab.

Platformna ekonomija pomembno vpliva na družbo, saj nadgrajuje in spreminja običajne oblike dela, kar predstavlja izziv za sisteme socialne varnosti. 

Digitalne platforme so v tem stoletju povsem spremenile načine uporabe  svetovnega spleta, medsebojne komunikacije , navad potrošnikov, itd..

Vse bolj spreminjajo tudi načine in pogoje trga dela. Število spletnih platform se je v zadnjem desetletju povečalo za več kot petkrat.

Dodaten potisk rasti pa predstavlja tudi epidemija koronavirusne bolezni s povečanjem dela na daljavo. Digitalne platforme razvijajo digitalne ekosisteme, ki prinašajo veliko pozitivnih stvari za podjetja – dostop do znanja, novih tehnologij, nenazadnje tudi dostop do globalnega kupca in mrežne eksternalije tako za podjetja, kot tudi za potrošnike.

Hkrati pa preko principov delitvene ekonomije vplivajo na boljšo izkoriščenost resursov. Uspešnost spletnih platform  je odvisna tako od ekonomij obsega na strani ponudbe kot na strani povpraševanja. Ko se število uporabnikov poveča, se poveča tudi količina podatkov, ki jih te platforme kopičijo skozi čas. To lahko privede do centralizirane moči spletnih posrednikov, kar odpira prostor za različne oblike zlorab.

Platformna ekonomija pomembno vpliva na družbo, saj nadgrajuje in spreminja običajne oblike dela, kar predstavlja izziv za sisteme socialne varnosti. 

11 x 11’ govorov, misli in idej!

CPOEF praznuje 10-letnico delovanja in vstop v 11 leto poslovanja. Pridružite se nam na dogodku, na katerem za vas pripravljamo serijo 11-minutnih vrhunskih nagovorov, misli in idej.

Prijava na dogodek

Govorci

Združili smo vodilne strokovnjake, akademsko in poslovno javnost.

Tomislav Čizmić

cizmic

Tomislav Čizmić
Mercator

John Denhof

John Denhof vodi Novo KBM od začetka leta 2017. Trenutno udejanja Strategijo petih stebrov s poudarkom na odličnosti do strank, rasti in dobičkonosnosti, okrepljenem upravljanju tveganj in skladnosti, operativni učinkovitosti, talentih in kulturi.

Je izkušen menedžer in strokovnjak v vseh segmentih poslovanja s prebivalstvom. Služboval je v ameriški Citibank, kjer je zasedal najvišje vodstvene položaje v podružnicah na nastajajočih in razvitih trgih, kot so Singapur, Velika Britanija, Nemčija, ZDA, Turčija, Češka in Španija.

V svoji 27-letni karieri v finančni industriji je repozicioniral več bank z namenom doseganja trajnostne rasti in dobičkonosnosti, razvil distribucijske kanale, uvedel digitalno poslovanje in s številnimi inovacijami izboljšal ponujeno vrednost produktov in storitev. Pred službovanjem v Citibank se je ukvarjal s poslovnim svetovanjem.

John Denhof je magister poslovodenja in organizacije (MBA). Naziv je pridobil na American Graduate School of International Management (Thunderbird) v Phoenixu v ZDA.

NKBM_P0157

John Denhof
Nkbm

Polona Domadenik

Polona Domadenik je redna profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in članica upravnega odbora Agencije za raziskovalno dejavnost RS.

Po končanem doktorskem študiju na Univerzi v Ljubljani leta 2003 je leta 2009 je kot Fulbightova štipendistka raziskovalno delovala na University of California v ZDA.

Objavila je več prispevkov v uveljavljenih mednarodnih revijah in več monografijah, raziskovalno deluje v več nacionalnih in mednarodnih projektih, svoje strokovno delo pa dopolnjuje s svetovalnim delom za podjetja in mednarodne institucije (Svetovna banka, IMF, Evropska komisija). Njeno raziskovalno delo je vezano na proučevanje korporativnega upravljanja, produktivnosti, delovanja trga dela, brezposelnosti mladih in ostalih tem s področij ekonomike dela.

Med leti 2011 in 2015 je bila članica izvršilnega odbora organizacije, ki združuje ekonomiste s področja ekonomike dela (EALE), trenutno pa je aktivna članica zvez ACES, EALE in EEA.

Leta 2007 je prejela Svečano listino mladim visokošolskim učiteljem Univerze v Ljubljani, leta 2017 pa izbrana, da svoj znanstveni prispevek s področja ekonomije predstavi v okviru pobude “Odlični v znanosti”.

polona-Domadenih

Polona Domadenik
EF UL

Ljubica Knežević Cvelbar

Ljubica Knežević Cvelbar je redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in gostujoča profesorica na več kot 30-ih univerzah po vsem svetu.

Ima 15 let akademskih in poklicnih izkušenj kot profesorica, raziskovalka in svetovalka. Sodelovala je, kot raziskovalka ali svetovalka, pri več kot 50-ih projektih, vključno s projekti, ki jih financira Evropska komisija in UNDP.

Vodila je več raziskovalnih in svetovalnih projektov za vlade Republike Slovenije, Hrvaške, Makedonije in Črne gore, kot tudi številne občine in MSP.

Objavila je več kot 40 člankov v strokovnih revijah za turizem, vključno s svetovno najprepoznavnejšimi, kot so: Journal of Travel Research, Annals of Tourism Research in Journal of Sustainable Tourism.

Njeno raziskovalno delo je pomembno vplivalo na trajnostni razvoj turizma na svetovni ravni in je bilo nagrajeno z najpomembnejšimi mednarodnimi znanstvenimi nagradami v turizmu, vključno z nagrado Tea Sinclair za odličnost izdelkov (2016, 2019) in nagrado Charles R. Goeldner za odličnost v letu 2019.

Dr. Ljubica Knežević Cvelbar je tudi članica uredniškega odbora v šestih mednarodnih akademskih revijah in članica AIEST (svetovna mreža turističnih strokovnjakov), od oktobra 2020 pa tudi predsednica Strateško razvojno inovacijskega partnerstva za trajnostni turizem (SRIPT).

knezeviccvelbar

Ljubica Knežević Cvelbar
EF UL

Valter Leban

Valter Leban je član uprave koncerna Kolektor. Po končani osnovni šoli v domači Idriji je šolanje nadaljeval v Ljubljani na Srednji tehnični šoli za strojništvo. Začetek leta 1988 je diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in se zaposlil v koncernu Kolektor. Izobraževanje je ob delu nadaljeval na MBA podiplomskem študiju na ljubljanski Ekonomski fakulteti, kjer je leta 2007 tudi magistriral.

Valter Leban, po prepričanju »change manager«, verjame v to, da se mora vsaka organizacija prilagajati, inovirati, preizkušati nove stvari in nenehno zasledovati izzive. V svoji bogati poklicni karieri se je ukvarjal z zelo različnimi področji, ki obsegajo vzpostavitev informacijske infrastrukture, vodenje proizvodnih podjetij, operativno odličnost in načela vitkega podjetja, internacionalizacijo koncerna, vzpostavljanje novih poslovnih modelov in tudi z digitalizacijo kot eno strateških usmeritev Kolektorja.

Valter Leban je tudi član upravnega odbora združenja slovenske kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije in član Sveta šole prve slovenske realke, Gimnazije Jurija Vege v Idriji.

Valter leban_fotka

Valter Leban
Kolektor

Mojmir Mrak

Mojmir Mrak je Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Poleg tega redno kot gostujoči profesor predava na podiplomskem študiju financ na Wirtschaftsuniversitat na Dunaju, Avstrija in na Burgundy School of Business v Dijonu, Francija.

Njegova glavna področja raziskovanja vključujejo mednarodne tokove kapitala ter javne finance na nacionalnem in EU nivoju. Mojmir Mrak je avtor, soavtor in urednik številnih knjig, ki so bile objavljene doma in v tujini ter avtor oziroma soavtor številnih člankov objavljenih v priznanih mednarodnih in domačih revijah.

V svoji dosedanji karieri je Mojmir Mrak opravljal številne strokovne naloge za vlado Republike Slovenije. Tako je v obdobju 1992-1996 vodil pogajanja Republike Slovenije o prevzemu dela dolga nekdanje SFRJ do tujih komercialnih bank, v letih 2000-2002 pa je bil kot svetovalec za finančna vprašanja vključevanja naše države v EU.

Kot član delovnih skupin, ki jih je vlada formirala za pogajanja o večletnih finančnih okvirih EU, je v letih 2003-2005 sodeloval pri pripravi analitičnih osnov za VFO 2007-2013, v letih 2011-2013 za VFO 2014-2020, sedaj pa za VFO 2021-2017.

Poleg tega je Mojmir Mrak izvajal številne svetovalne naloge s področja mednarodnih financ in evropskih integracij tako za različne mednarodne organizacije kot tudi za vlade številnih držav v državah Centralne in jugovzhodne Evrope.

Mojmir Mrak že več kot desetletje sodeluje z mednarodno organizacijo Centre of Excellence in Finance kot vodilno institucijo za izobraževanje karov s področja javnih financ v regiji.

mrak

Mojmir Mrak
EF UL

Dušan Mramor

Dušan Mramor je redni profesor na katedri za denar in finance na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, nekdanji slovenski finančni minister, ekonomist in politik.

Je svetovalec Svetovne banke ter drugih podjetij in bank ter avtor več kot 30 raziskovalnih študij, vrste knjig, člankov in svetovalnih projektov.

Bil je tudi organizator vrste mednarodnih znanstvenih konferenc in član organov znanstvenih revij, konzultant Svetovne Banke in vrste podjetij ter bank.

Mramor je bil v letih 2007 do 2013 dekan ekonomske fakultete, več let je predsedoval upravnemu odboru Univerze v Ljubljani.

Bil je tudi član sveta Narodne banke Slovenije in član upravnega odbora A Banke (1986 - 1991), predsednik strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev in član strokovnega sveta Slovenskega inštituta za revizijo.

Kasneje je bil podpredsednik upravnega odbora SKB banke (1990 -1994) in član Odbora za sprejem Ljubljanske borze, v obdobju 1994-1999 predsednik strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev, potem pa svetovalec Ministra za finance in član strateškega sveta predsednika vlade Republike Slovenije.

Od ustanovitve do leta 2009 pa je bil tudi član strokovnega sveta Slovenskega inštituta za revizijo.

mramor

Dušan Mramor
EF UL

Denis Oštir

Denis Ostir serves as the Director of Global Business Development for Vidaa USA, a subsidiary of Hisense that manages its Vidaa Smart TV platform.

Before joining the company in late 2018, he spent close to 20 years in the broadcasting industry, working at Pro Plus, the Slovenian branch of Central Europe’s leading broadcasting group CME in various roles, from field reporter to managing the digital assets of the Group.

He also served on the strategic steering committee of ENEX and is a lecturer at the London School of Public Relations. He holds a BA from The University of Ljubljana School of Journalism.

ostir

Denis Oštir
Hisense Gorenje Europe 

Tjaša Redek

Tjaša Redek je zaposlena na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer sodeluje pri številnih predmetih, na primer Makroekonomiji, Mikroekonomiji, Gospodarski rasti in razvoju. Študirala je na Ekonomski fakulteti ter na London School of Economics.

Raziskovalno se je v preteklosti veliko ukvarjala s problematiko institucionalnega razvoja v luči gospodarske rasti, s trgom dela, v zadnjih nekaj letih pa se je raziskovalno usmerila predvsem na področje analize vloge neotipljivega kapitala (sploh inovacij) za gospodarsko rast ter produktivnost podjetij.

Sodelovala je pri več domačih in mednarodnih projektih, katerih rezultati so predstavljeni v več publikacijah.

redek1

Tjaša Redek
EF UL

Adriana Rejc Buhovac

Adriana Rejc Buhovac je redna profesorica za management in organizacijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Njeno raziskovalno in znanstveno-publicistično delo je usmerjeno v izzive razvijanja in uresničevanja strategij ter managersko kontrolo.

Napisala je vrsto znanstvenih in strokovnih prispevkov na teh področjih, v zadnjem času zlasti s področja uresničevanja strategij družbeno odgovornega poslovanja.

V soavtorstvu z Marc J. Epsteinom (Rice University) je napisala knjigo Making Sustainability Work: Best Practices in Managing and Measuring Corporate Social, Environmental, and Economic Impacts, Revised Second Editon (Greenleaf Publishing Ltd. & Berrett-Koehler Publishers Inc.), 2014.

Je tudi soavtorica štirih Management Accounting Guidelines (CMA Toronto, AICPA New York): “Evaluating Performance in Information Technology”, “Identifying, Measuring, and Managing Organizational Risks for Improved Performance”, “The Reporting of Organizational Risks for Internal and External Decision-Making” in “Performance Measurement of Not-for Profit Organizations".

V praksi sodeluje s številnimi domačimi in tujimi podjetji in drugimi organizacijami pri razvijanju in uresničevanju strategij.

r-buhovac

Adriana Rejc Buhovac
EF UL

Metka Tekavčič

Metka Tekavčič je redna profesorica za področje managementa, specializirana za obvladovanje stroškov in merjenje uspešnosti na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od oktobra 2013 je dekanja fakultete.

Je gostujoča profesorica na Univerzi v Greenwichu, v času svojega doktorskega študija pa se je izpopolnjevala na College of Business, na oddelkih za management in računovodstvo.

V mandatu, ko je bil dekan fakultete prof. dr. Maks Tajnikar, je bila na Ekonomski fakulteti prodekanja za finance.

Trenutno je predstojnica Inštituta za management in organizacijo.

Sodelovala je v več raziskovalnih projektih in trenutno je odgovorna za projekt Tempus »Razvoj BSC (Hons), računovodstvo in finance za Univerzo v Črni gori«.

Je članica uredniških odborov v več strokovnih revijah s svojega raziskovalnega področja, tudi v JV Evropi. Od leta 1990 dalje je bila članica mestnega sveta v Ljubljani.

Bila je in je članica nadzornih svetov v številnih pomembnih slovenskih podjetjih in drugih institucijah.

MetkaTekavcic

Metka Tekavčič
EF UL

Aljoša Valentinčič

Aljoša Valentinčič je redni profesor za denar in finance na Ekonomski fakulteti UL. Doktoriral je iz področja računovodstva in financ l. 2004 na University of Glasgow, Velika Britanija.

Na Ekonomski fakulteti UL raziskuje in poučuje predmete iz področja poslovnih financ, finančnega računovodstva in finančne analize, uvaja pa tudi novejša spoznanja iz nevroekonomije.

Prispevke objavlja v uveljavljenih znanstvenih revijah (npr. European Accounting Review, Emerging Markets Review, Journal of Business Finance & Accounting), je tudi član uredniških odborov več znanstvenih revij ter recenzent.

Je dolgoletni aktivni član European Accounting Association, bil je član UO te raziskovalne organizacije in dva mandata tudi predsednik Stalnega znanstvenega odbora.

V okviru konzorcija desetih evropskih univerz je pridobil in sodeloval v raziskovalne projektu v okviru EU (INTACCT).

Bil je gostujoči predavatelj in raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu, Univerzi v Grazu in Univerzi v Cagliariju, sobotno leto je gostoval na London School of Economics, VB, v okviru programa Erasmus+ pa je gostoval na University of North Carolina, Chapel Hill, ZDA. Dva mandata je bil prodekan za znanstvenoraziskovalno delo in doktorski študij na Ekonomski fakulteti UL, v tem obdobju je fakulteta pridobila akreditacijo AACSB ter ohranila akreditacijo EQUIS.

Bil je tudi član nadzornih svetov in revizijskih komisij, sodeluje tudi s strokovnimi združenji – Združenje nadzornikov Slovenije in Slovenski inštitut za revizijo.

Že nekaj let je tudi kolumnist za časnik Finance, kjer na podlagi spoznanj iz znanstvene literature opozarja na delovanje ekonomskih zakonitosti v našem lokalnem okolju, enako tudi v poljudnoznanstvenih oddajah (Ugriznimo znanost) in dogodkih (Znanost na cesti).

valentincic

Aljoša Valentinčič
EF UL

Prijavnica

CPOEF E-TALK: Spremembe spreminjajo: KAM GREMO?

Prijavi se na naše novice in ostani obveščen

    S prijavo se strinjam s politiko varovanja podatkov in podajam soglasje, da CPOEF do preklica hrani in obdeluje moje osebne podatke za obveščanje o aktualnih izobraževalnih programih, konferencah in dogodkih preko elektronske pošte. Preklic soglasja je možno opraviti s poslanim sporočilom na elektronski naslov cpoef@ef.uni-lj.si.