Mobilno bančništvo v Sloveniji še v povojih
Čeprav se vam morda zdi, da lahko na mobilnih napravah opravite skoraj vse bančne posle, primerjava s tujino kaže, da je prostora za izboljšanje pri slovenskih spletnih in mobilnih bankah še zelo veliko, mobilno bančništvo pa ima velik potencial za razvoj.
V sredo, 11. novembra 2020, je potekal CPOEF E-talk v sodelovanju s podjetjem Deloitte in Alumni EF o digitalni zrelosti slovenskih bank, ki ga je otvorila Maša Madon iz CPOEF. Temelj za razpravo je bila raziskava družbe Deloitte, ki jo je predstavil Mitja Kumar in v kateri je bilo v bankah širom Evrope primerjanih kar 1.108 funkcionalnosti digitalnega bančništva. Pokazala je, da so banke v Sloveniji med najmanj digitalno zrelimi v Evropi. Najbolj digitalno zrele so, morda presenetljivo, turške banke.
Vito Gosar iz NLB je dejal, da situacija v slovenskih bankah ni tako kritična kot kaže raziskava. Izpostavil je, da bi morale banke v Sloveniji več narediti na digitalizaciji vzpostavitve in prekinitve odnosa med banko in stranko. Slovenska zakonodaja predpisuje, da bančnega računa brez vsaj videoidentifikacije ni mogoče odpreti. To je ostrejši predpis od tistega, ki ga predvideva evropska zakonodaja, in bi ga bilo treba omiliti. Razpravljavci so izpostavili t. i. neo banke, ki imajo zaradi zgoraj omenjene omejitve sedeže v drugih državah EU. Temu, da je ovira za hitrejši razvoj digitalnega bančništva rigidna slovenska zakonodaja, se je pridružil tudi Aleksander Kurtevski iz Bankarta. Predlagal je centralizacijo avtentikacije, ki bi uporabnikom zelo olajšala uporabo storitev, od katerih pričakujejo visoko mero varnosti.
Raziskava je pokazala tudi, da je stik s stranko prek mobilne naprave prihodnost poslovanja bank s fizičnimi osebami. Že sedaj, ko pametne mobilne naprave uporabljamo le malo več kot eno desetletje, je stikov med banko in fizično osebo prek mobilnih naprav mnogo več kot v živo. Pandemija koronavirusa je to neravnovesje še povečala.
Matej Golob Matzele iz NKBM je izpostavil, da je spletna banka NKBM prejela najvišjo oceno za mobilno in spletno mobilno bančništvo v Sloveniji. Se je pa strinjal z oceno Vita Gosarja iz NLB, da »slovenski trg digitalnega bančništva v primerjavi z evropskim ni na najvišji ravni. Treba se je zavedati, da je turški bančni sistem v celoti precej bolj razvit kot slovenski, saj gre za trg, ki ima več kot 80 milijonov strank, zaradi česar je mogoče v digitalizacijo investirati veliko več.«
Na to, da je uporabnikov spletnega in mobilnega bančništva v Sloveniji relativno malo, in sicer samo polovica prebivalcev, se je navezal prof. dr. Aleš Groznik z Ekonomske fakultete, ki je izpostavil, da je razlog za to predvsem strah glede varnosti, ki je v tujini že izginil, v Sloveniji pa še vztraja. Povedal je, da lahko del odpravljanja strahu pred »nevarnostjo« mobilnega bančništva odpravljajo izobraževalne ustanove, levji delež bremena pa je na bankah. Glede varnosti je Aleksander Kurtevski iz Bankarta povedal, da se ljudje očitno ne zavedajo, da je ravno gotovina najmanj varen plačilni instrument. Plačilna kartica z magnetnim trakom je varnejša, plačilna kartica s čipom pa še toliko bolj. Najvarnejša je biometrična mobilna denarnica.
Glede prihodnosti slovenskega digitalnega bančništva sta tako Vito Gosar iz NLB kot tudi Matej Golob Matzele iz NKBM istega mnenja – da sta uspešna in učinkovita analiza podatkov, ki jih imajo banke o svojih strankah, ter pretvorba teh podatkov v za stranke uporabne informacije izziv za prihodnja leta.
Celotno razpravo si lahko ogledate tudi na Youtube kanalu CPOEF.
Uroš Konda, EfNews