Innovation management | Intervju – Marko Jaklič

Kateri so najpomembnejši trendi s katerimi se soočajo podjetja v svojem poslovnem okolju?

Najpomembnejših trend so seveda velike tehnološke spremembe.  Soočeni smo s 4. industrijsko revolucijo in s konvergenco množice tehnologij s področij naprednih materialov, biotehnologije, energije, okolja in digitalizacije. Digitalna transformacija podjetja zahteva sposobnost smiselnega povezovanja ljudi, naprav in fizičnih objektov in naj bi prinesla olajšanje življenja ljudi oziroma doseganja “izboljšane resničnosti” (augmented reality) tako v zasebnem kot poslovnem življenju. Zelo je pomemben tudi trend globalizacije, kjer vse bolj živimo digitalizirano globalizacijo, kjer se hitreje kot izmenjava fizičnih produktov povečuje izmenjava “digitaliziranih produktov”. Hkrati pa je globalizacija vse bolj uravnavana, saj je več kot očitno, da je ob zmagovalcih prisotna tudi množica poražencev globalizacije, ki so lahek plen populističnih politikov. Vse to pa lahko vodi tudi do trgovinskih vojn, vojaških konfliktov, težko nadzorovanih migracij in notranjih ter mednarodnih političnih trenj. Ne smemo pa pozabiti tudi na sistemsko nestabilnost sodobnega finančnega kapitalizma, ki temelji na gromozanskem dolgu. Nedvomno živimo v zelo razburljivem in negotovem času, ki prinaša mnogo tveganj in seveda tudi mnogo priložnosti.

Kako vzpostaviti sistem inoviranja v podjetju in kako pristopiti k digitalni transformaciji podjetja?

Inovativnost seveda ni nekaj novega. Nenazadnje je bilo vsako podjetje, ko je nastalo, posledica inovacije. Novi pa so seveda izzivi, ki zahtevajo tako tehnološko kot netehnološko inovativnost v podjetjih. Sodobni inovacijski sistemi zaradi opisanih negotovosti ne morejo delovati na načelih večletnega načrtovanja. Prihodnosti ne moremo napovedati, jo pa lahko testiramo. Za sodoben inovacijski sistem, imenujem ga Napredni sistem inoviranja, je pomembno, da opredelimo 3 ravni inovacijske piramide. Na prvi ravni je pomembno, da vzpostavimo primeren sistem zbiranja idej in oblikovanja inovacijskih pobud. Sodobno podjetje je tisto, ki inovativnost in podjetnost omogoča prav vsem zaposlenim in zna hkrati izkoristiti ideje, ki se porajajo v zunanjem okolju. Na drugi ravni je pomembno, da imamo vzpostavljen jasen sistem testiranja inovativnih pobud. Na tretji ravni pa moramo pokazati sposobnost, da znamo inovativne ideje vpeljati v vsakodnevno prakso podjetje(podjetja). Prav tako je pomembno, da podjetje, ne glede na to, kako razvito ali kako veliko je, strateško vlaga v inoviranje tako na ravni procesov in izboljševanj obstoječih tehnologij ter produktov, kot na ravni inkrementalnega in radikalnega spreminjanja poslovnih modelov.

Katere pristope priporočate podjetjem ali managerjem pri izboru in implementaciji novih poslovnih modelov?

V zadnjem desetletju se hitro razvijajo nove metode in tehnike, ki jih skupno poimenujemo “vitko inoviranje” (lean innovation) in se zgledujejo po določenih pristopih, ki so bili najprej razviti za startup (zagonska) podjetja. Te tehnike so še posebej primerne za 2 raven inovacijske piramide, ki jo podjetja običajno izpustijo in prehitro investirajo v netestirane poslovne modele ali inovacijske rešitve. Na področju vitkega inoviranja se je razvila množica orodij, ki predstavlja uporabnika pred izziv najboljše izbire. Moje mnenje je, da je potrebno izbrati čim manj in le ključna orodja. Drugače tvegamo, da se nenehno ukvarjamo z orodji in z metodologijo inoviranja, manj pa se posvečamo vsebini. Poleg tega morajo biti orodja tako enostavna oziroma razumljiva, da jih lahko sprejmejo vsi zaposleni, ki želijo inovirati. Ravno tej enostavnosti, in nikakor ne poenostavljenosti, se posveča moja delavnica, ki skuša na praktičen način predstaviti vsa potrebna orodja in hkrati predstaviti celovit oziroma sistemski pristop k inoviranju v organizaciji.

Kateri so ključni izzivi in nevarnosti s katerimi se podjetja soočajo pri implementaciji novih poslovnih modelov?

Razvoj in še posebej uvajanje novih poslovnih modelov predstavlja veliko tveganje. Najprej se morajo v podjetjih zavedati, da z razvojem novih ne smejo ogroziti sedanjih poslovnih modelov, ki v tem trenutku prinašajo denar. Govorimo o t.i. ambideksteralni organizaciji, ki je sposobna hkrati razvijati nove poslovne modele in vzdrževati stare. Gre za kar precejšen izziv. Zanimiv primer je podjetje General Electric, ki je precej investiralo v inovativnost in nove poslovne modele, vendar je zaradi prenizke učinkovitosti in donosnosti sedanjih poslovnih modelov, v letu 2017 doživelo “protiudarec” delničarjev, ki so zamenjali upravo. Eden večjih izzivov je tudi, kako nove modele, ki pogosto nastajajo v izolaciji, spraviti na raven izvedbe oziroma vsakodnevne operative v organizaciji.

Katere so ključne lastnosti dobrega vodje v okoliščinah izjemnega tehnološkega razvoja in nestabilnega poslovnega okolja?

Sodoben vodja oziroma manager se mora zavedati, kako pomembna je gradnja odnosov. Pri inoviranju pogosto uporabljamo besedo “hitro”, vendar uspeh na koncu temelji na sposobnosti gradnje odnosov, pa naj bo to s strankami, dobavitelji, sodelavci ali z neodvisnimi raziskovalci. Gradnja odnosov pa zahteva ogromno potrpežljivosti oziroma časa. Dober vodja zna predvsem povedati zgodbo oziroma navdušiti na način, da se ji ljudje želijo pridružiti. Dobre zgodbe pomagajo, ker vključujejo, vznemirjajo, se nas dotaknejo, prepričujejo, so lahke za pomnjenje, provocirajo in  so srčne (emocionalne). Dober vodja povezuje, razvija  zaupanje (zmoremo!) in poglablja vključenost. V zadnjih letih je zelo poudarjen t.i. biološki pristop k vodenju, ki za razliko od mehanicističnega oziroma hierarhičnega pristopa zagovarja vodjo kot »nevidnega« koordinatorja energije posameznikov in skupin, ki jih združujejo dobre zgodbe.

Več informacij o seminarju >>>

Prijavi se na naše novice in ostani obveščen

    S prijavo se strinjam s politiko varovanja podatkov in podajam soglasje, da CPOEF do preklica hrani in obdeluje moje osebne podatke za obveščanje o aktualnih izobraževalnih programih, konferencah in dogodkih preko elektronske pošte. Preklic soglasja je možno opraviti s poslanim sporočilom na elektronski naslov cpoef@ef.uni-lj.si.