Special Edition I 20. APRIL 2023 ob 9:00 I online
Tri leta po začetku pandemije in leto dni po začetku vojne v Ukrajini so gospodarske napovedi spodbudnejše. Mednarodni denarni sklad (IMF) napoveduje, da recesije ne bo, glavna izziva pa ostajata vojna v Ukrajini in inflacija. Kako naj bi se v prihodnje gibala inflacija? Smo zdaj pri preobratu v trend nižje inflacije in višje rasti?
Kakšni izzivi čakajo slovenske javne finance? Ali sta zmanjšanje obdavčitev delovne sile in uvedba obdavčitev premoženja res smiselni potezi gospodarske politike?
Za vzdrževanje trenutnega življenjskega stila bi potrebovali tri Zemlje. Kako (pre)živeti na planetu, ki ne raste? Kakšne (velike) spremembe bomo morali narediti na področju gospodarstva, ekonomije in/ali družbe?
Kaj se dogaja z Bitcoinom, je še živ? Cene večjih kripto projektov so padle za 70 ali celo 90 %. Kriptotrg v zadnjem letu doživel občuten padec. Je to začetek konca?
Ekonomija pod žarometi se vrača. Tudi letos bomo gostili 10 vrhunskih govorcev, predavateljev, strokovnjakov in gospodarstvenikov s poslanstvom, da približamo in širimo ekonomske koncepte, ideje in izzive med širšo poslovno in akademsko javnostjo ter družbo nasploh.
Serija 15 minutnih govorov Ekonomija pod žarometi se ne bo omejila le na ekonomsko analizo trenutne situacije, ampak bo postavila v ospredje mnenja, videnja in raziskovalna dognanja v ekonomiji in družbi.
Vabljeni k ogledu Ekonomija pod žarometi 2022 in Ekonomija pod žarometi 2021.
9:00 Monika Lapanja, Center poslovne odličnosti EF: Pozdravni nagovor
09:05 Janez Škrabec, Riko in predsednik Alumni EF
09:20 Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, Biotehniška fakulteta, UL: Kako (pre)živeti na planetu, ki ne raste?
Zemlja je super planet, ki ima le eno napako – da je omejen. Medtem, ko je človeška vrsta rasla tako številčno kot po gospodarskih apetitih, je planet ostajal enako velik. Priznana strokovnjakinja odpira pomembna vprašanja: je še možna prihodnost in razvoj, ki si ga želimo in kako sprejeti dejstvo, da je Zemlja omejena in da fizikalne meje, ki moramo spoštovati, ne kratijo razvoja, ne človekovih pravic ali ne demokracije?
09:35 Maks Tajnikar, EF UL: Skrivnosti davka na premoženje
Eden najpomembnejših vidikov aktualne razprave o davčni reformi v Sloveniji je ideja, da je potrebno zmanjšati obdavčitev delovne sile in uvesti obdavčitev premoženja. S tem naj bi dosegli večjo stroškovno učinkovitost slovenskega gospodarstva pri ustvarjanju BDP. Ali bi bila to res smiselna poteza gospodarske politike?
09:50 Maja Zalaznik, EF UL: Regenerativna ekonomija – (nova) realnost?
Trajnost, krožno gospodarstvo, obnovljivi viri, odpornost gospodarstva, dolgoročna naravnanost… koncepti in trendi, o katerih slišimo vsak dan. Pa jih tudi udejanjamo? Kaj se v poslovnem svetu spreminja zaradi tega? Kako to vpliva na ekonomsko rast? So to res (že) naložbe ali zgolj refleksije sodobnega trenutka?
10:05 Marko Pahor, Banka Slovenija: Kriptovalute ter digitalne valute centralnih bank: vojna ali sobivanje?
Kriptovalute imajo več desetletno zgodovino, a mnogi jim še vedno osporavajo upavičenost uporaba izraza valute. Mandat centralnih bank je seveda jasen, v njem je predvsem skrb za monetarno stabilnost in ohranjanje zaupanja, zato je razumljivo, da bo uvanje digitalnih valut potekalo razmeroma počasi, s premišljenimi koraki. A ne glede na postopnost so digitalne valute centralnih bank neizbežna prihodnost.
10:05 – 10:10 ODMOR
10:10 Jože Damijan, EF UL: Sankcije proti Rusiji odlično delujejo
Če zanemarimo, da desetim paketom sankcij proti Rusiji (od trgovinske blokade, finančne izolacije, zasega premoženja, do prepovedi uvoza in kapic na cene plina in nafte) sicer ni uspelo zmanjšati sposobnosti Rusije, da financira nadaljevanje vojaških operacij v Ukrajini, sankcije proti Rusiji delujejo. Naj Evropa in svet nadaljuje s sankcijami?
10:25 Luka Vesnaver, ION.advisory: Tranzicija lastništva v novih ekonomskih razmerah
Kako lahko slovenska podjetja izkoristijo trend konsolidacije domačega kapitala in lastniškega preoblikovanja za izboljšanje svojega poslovanja ter doseganje večje konkurenčnosti v novih ekonomskih razmerah?
10:40 Živa Jezernik, Triglav Skladi: Trajnost jutri: vloga finančne industrije
Finančni sektor se nahaja v privilegiranem položaju, saj lahko s preusmeritvijo tokov kapitala proti trajnostnih projektom in aktivnostim prispeva k doseganju trajnostne in vključujoče rasti; odigra lahko torej ključno vlogo pri uspehu boja proti podnebnim spremembam in številnim drugim izzivom, s katerimi se srečuje družba.
Maks Tajnikar je doktor ekonomije in podjetništva ter redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Bil je minister za malo gospodarstvo (1992-1993) in minister za gospodarstvo (1993-1996) v Vladi Republike Slovenije. V obdobju 2001-2007 je bil dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Objavil je več kot 500 znanstvenih in strokovnih del v različnih domačih in tujih časopisih, učbenike s področja mikroekonomike, makroekonomike, upravljalne ekonomike, managiranja rastočih poslov, podjetništva in post-keynesianske ekonomske teorije. Je avtor petih knjig in soavtor v večjem številu knjig in monografij. Kot avtor ali soavtor je objavil več kot 65 recenziranih znanstvenih tekstov. Sodeloval je na več kot 80 mednarodnih konferencah in izdelal več kot 95 svetovalnih del. V zadnjih osmih letih je bil uvodničar na 8 mednarodnih konferencah. Že od osemdesetih let je objavljal v časopisih in strokovnih revijah. Bil je član nadzornih svetov in svetov bolnišnic (tudi UKC Ljubljana) ter ustanovitelj večjega števila novih študijskih programov v Sloveniji in v tujini, med drugim tudi podiplomskega programa Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Sedaj raziskovalno največ deluje na področju makroekonomike, ekonomike rastočih podjetij, ekonomike javnega sektorja in zdravstvene ekonomike. Leta 2015 je s soavtorji pripravil obsežno reformo zdravstva v Sloveniji. Predava predmete s področij makroekonomike, mikroekonomike, managiranja rastočih podjetij, managiranja organizacij v javnem sektorju in zdravstvene ekonomike ter analize.
Jože P. Damijan je profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in gostujoči profesor na University of Leuven (Belgija). Predava predmete s področja makroekonomije, globalizacije, mednarodne ekonomije, korupcije in logistike. Na Repec lestvici je po mednarodni odmevnosti objav vodilni slovenski ekonomist. Sodeluje v številnih mednarodnih raziskovalnih projektih, organizira mednarodne znanstvene konference in se ukvarja s poslovnim svetovanjem. V prostem času je družinski človek, bralec, kolumnist, blogger, fizikalec, jadralec in zdravorazumski iskalec odgovorov na vsakdanje probleme.
Prof. Maja Zalaznik (prej Makovec Brenčič) je redna profesorica EF UL na področju mednarodnega poslovanja. Objavlja v uglednih mednarodnih in domačih revijah na področju mednarodnega trženja, trženja na podlagi odnosov, trženja v športu in drugih področjih. Je svetovalka podjetjem pri njihovi internacionalizaciji in razvoju poslovnih strategij. Delovala je kot predsednica Sveta Nakvis, prodekanja EF UL, prorektorica UL, ministrica za področje izobraževanja, znanosti in športa. Opravlja tudi različne funkcije na področju športa, tako doma kot v tujini. V zadnjem času se predvsem usmerja v raziskovanje izzivov trajnosti.
Marko Pahor je viceguverner Banke Slovenije. Do letošnjega leta je bil redni profesor in prodekan na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kot predavatelj je predaval na vseh treh stopnjah bolonjskega študija, sodeloval v posebnih izobraževalnih programih, ter tudi v tujini, pokrival pa področje statistke in analize podatkov, Raziskovalno se je ukvarjal z različnimi temami s področja ekonomije in financ. Že vrsto let je redni kolumnist revije Finance, v kolumnah se loteva aktualnih vprašanj s širšega ekonomskega področja.
Luka Vesnaver je glavni partner v podjetju ION.advisory, kjer strankam nudijo svetovalne storitve na področju prevzemov in združitev, prestrutkuriranju podjetij in pridobivanju virov financiranj. Pred tem je vrsto let delal kot partner v največjih mednarodnih svetovalnih hišah, kjer je uspešno zaključil številna prestrukturiranja podjetij, vodil nekatere največje prevzemne transakcije in privatizacije v centralnoevropski regiji in svetoval pri strukturiranju in financiranju večjih infrastrukturinih projektov.
V okviru svojih zadolžitev je vodil in koordiniral aktivnosti večjih mednarodnih ekip konzultantov, specialistov za različna področja korporativnih finance. Njegova ključna področja znanja so prevzemi in združitve (Mergers & Acquisitions), prestrukturiranje podjetij (Restructuring, Turnaround & Strategy), vrednotenja (Valuation) in strukturiranje infrastrukturnih projektov (Infrastructure Advisory).
Predava kot redna profesorica na Biotehniški fakulteti, Fakulteti za matematiko in fiziko, Fakulteti za družbene vede in na Fakulteti za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Posveča se raziskavam s področja aplikativne meteorologije in s področja podnebnih sprememb. Delovala je kot članica IPCC (Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri OZN) v Ženevi, članica upravnega odbora GWP (Globalno partnerstvo za vodo) v Stockholmu in kot članica skupine za etiko in podnebne spremembe pri UNESCO.
Leta 2007 je IPCC za prizadevanje pri ozaveščanju javnosti o usodnih posledicah segrevanja ozračja prejel Nobelovo nagrado za mir in tako je tudi Lučka Kajfež Bogataj, kot del ekipe IPCC, postala soprejemnica Nobelove nagrade. Leto dni pozneje ji je takratni predsednik Slovenije, Danilo Türk, podelil red za zasluge »za odmevno znanstveno delo na področju proučevanja podnebnih sprememb ter njeno predanost varovanju okolja«.
Medaljo za znanstvene zasluge ji je podelila Univerza v Verakruzu (2008), častni doktorat pa Univerza na Primorskem (2011), na evropski ravni je bila imenovana v skupino žensk, ki navdihujejo Evropo (2012). Raziskovalno se osredotoča na področje podnebnih sprememb in aplikativne meteorologije, še zlasti na vpliv vremena in podnebnih sprememb na rastlinsko pridelavo in človeka. Sodeluje pri številnih projektih, tako nacionalnih kot mednarodnih.
Janez je predsednik Alumni EF in ustanovitelj ter direktor podjetja Riko. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, svojo pot je nadaljeval na Cleveland State University v ZDA, INSEAD Business School Fontainebleau v Franciji ter na IEDC – Poslovni šoli na Bledu. Med mnogimi priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, izstopa priznanje manager leta (2017). Zaradi njegovih donatorskih in mecenskih prizadevanj ga je Charels Handy, svetovni guru menedžmenta, v svoji knjigi The New Philantropist, The New Generosity uvrstil med 23 novih svetovnih filantropov.
Živa Jezernik je pooblaščenka uprave za področje trajnosti in tveganj v družbi Triglav Skladi. Ima večletne izkušnje z različnih segmentov finančne industrije (bančništvo, zavarovalništvo, upravljanje premoženja). Je doktorica ekonomije, občasna predavateljica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter avtorica več znanstvenih in strokovnih del, objavljenih in predstavljenih na številnih mednarodnih konferencah in revijah.
Verjame, da trajnostno poslovanje postaja nova normalnost ter, da bodo v prednosti tisti, ki bodo na tem področju delovali proaktivno. Na področju trajnosti tako deluje tudi kot predsednica delovne skupine za trajnost pri Združenju družb za upravljanje, članica delovne skupine pri Evropskem združenju družb za upravljanje (EFAMA) ter članica Odbora za trajnost pri AmCham Slovenia.
Pridružite se nam na ekskluzivnem dogodku Ekonomija pod žarometi 2023!
PARTNERJA DOGODKA EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2023
