Vpliv makroekonomskih sprememb na gospodarstvo, podjetja, organizacije in potrošnike
Kdaj: Datum še ni znan
Kje: Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Makroekonomski dejavniki, kot so inflacija, obrestne mere in gospodarska rast, neposredno vplivajo na stroške, prihodke in dobiček podjetja. Vodje morajo prepoznati priložnosti in tveganja, načrtovati investicije in prilagajati strategije glede na trende v širšem gospodarskem prostoru. Razumevanje makroekonomskih šokov, kot so recesije ali geopolitična tveganja, omogoča proaktivno ukrepanje ter sledenje mednarodnim priložnostim in spremembam. Znanje o makroekonomiji omogoča inovativnost, trajnost in boljše pozicioniranje na trgu. Razumevanje demografskih trendov ter razmer na trgu dela pomaga pri zaposlovanju, razvoju kadrov. Vodje s spoznavanjem širše slike lahko učinkoviteje komunicirajo z različnimi deležniki, s čimer povečujejo vpliv na okolje.
5 dni | 25 izobraževalnih ur | V ŽIVO
Ob zaključku vsak udeleženec prejme CERTIFIKAT trojno akreditirane poslovne šole.
Za vodje, direktorje in lastnike, ki:
Za oblikovalce politik in politične odločevalce, zaposlene v javni upravi, ker je:
Za politike, ki želite razumeti:
Za novinarje, ki poročate o gospodarstvu, politiki in družbi, ker program:
Za nadzornike, ker:
5 dni, 25 pedagoških ur, dinamična kombinacija predavanj, praktičnih delavnic, študij primerov in interaktivnih diskusij ter delo v skupinah.
Makroekonomija in poslovno okolje – kje smo in kam gremo?
Datum še ni znan
Kako makroekonomske spremembe vplivajo na povpraševanje in prodajo?
Datum še ni znan
Produktivnost in konkurenčnost – kdo bo delal in kako bomo delali v prihodnosti?
Datum še ni znan
Država in podjetja – regulativa, davki in financiranje
Datum še ni znan
Kako uporabiti pridobljeno znanje v praksi?
Datum še ni znan
Prof. dr. Tjaša Redek je zaposlena na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer sodeluje pri številnih predmetih, na primer makroekonomiji, mikroekonomiji, gospodarski rasti in razvoju. Študirala je na Ekonomski fakulteti ter na London School of Economics. Raziskovalno se je v preteklosti veliko ukvarjala s problematiko institucionalnega razvoja v luči gospodarske rasti, s trgom dela, v zadnjih nekaj letih pa se je raziskovalno usmerila predvsem na področje analize vloge neotipljivega kapitala (sploh inovacij) za gospodarsko rast ter produktivnost podjetij. Sodelovala je pri več domačih in mednarodnih projektih, katerih rezultati so predstavljeni v več publikacijah.
Mojmir Mrak je Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poleg tega redno kot gostujoči profesor predava na podiplomskem študiju financ na Wirtschaftsuniversitat na Dunaju, Avstrija in na Burgundy School of Business v Dijonu, Francija. Njegova glavna področja raziskovanja vključujejo mednarodne tokove kapitala ter javne finance na nacionalnem in EU nivoju. Mojmir Mrak je avtor, soavtor in urednik številnih knjig, ki so bile objavljene doma in v tujini ter avtor oziroma soavtor številnih člankov objavljenih v priznanih mednarodnih in domačih revijah.V svoji dosedanji karieri je Mojmir Mrak opravljal številne strokovne naloge za vlado Republike Slovenije. Tako je v obdobju 1992-1996 vodil pogajanja Republike Slovenije o prevzemu dela dolga nekdanje SFRJ do tujih komercialnih bank, v letih 2000-2002 pa je bil kot svetovalec za finančna vprašanja vključevanja naše države v EU. Kot član delovnih skupin, ki jih je vlada formirala za pogajanja o večletnih finančnih okvirih EU, je v letih 2003-2005 sodeloval pri pripravi analitičnih osnov za VFO 2007-2013, v letih 2011-2013 za VFO 2014-2020, sedaj pa za VFO 2021-2017. Poleg tega je Mojmir Mrak izvajal številne svetovalne naloge s področja mednarodnih financ in evropskih integracij tako za različne mednarodne organizacije kot tudi za vlade številnih držav v državah Centralne in jugovzhodne Evrope. Mojmir Mrak že več kot desetletje sodeluje z mednarodno organizacijo Centre of Excellence in Finance kot vodilno institucijo za izobraževanje karov s področja javnih financ v regiji.
Aljoša Valentinčič je redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktorat je zaključil na University of Glasgow, Velika Britanija. Poučuje predmete iz področja poslovnih financ, finančnega managementa, finančne analize, finančnega računovodstva, v študijskem leto 2021/2022 pa je na podiplomskem vpeljal predmet Nevroekonomija. Vsebine iz tega področja tudi sicer vključuje v ostale predmete. Svoje raziskovalno delo objavlja v različnih kakovostnih mednarodnih znanstvenih revijah (European Accounting Review, Emerging Markets Review, Journal of Business Finance & Accounting, Accounting in Europe, PNAS) in je član uredniških odborov nekaterih izmed teh revij ter recenzent za te revije. Je dolgoletni aktivni član European Accounting Association, kjer je bil član UO in predsednik Stalnega znanstvenega odbora pri EAA dva polna mandata. Kot član konzorcija desetih evropskih univerz je pridobil financiranje v okviru 7. OP EU (INTACCT). Bil je gostujoči predavatej in/ali raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu, Univerzi v Grazu, Univerzi v Cagliriju, London School of Economics and Political Sciences in gostoval na University of North Carolina, Chapel Hill samostojno in v okviru Erasmus+ programa. Dva mandata je bil prodekan za znanstvenoraziskovalno delo in doktorski študij. V tem obodobju je fakulteta prvič dobila akreditacijo AACSB in reakreditacijo EQUIS. Bil je član nadzornih svetov in revizijskih komisij, tudi na Zavarovalnici Triglav, sodeluje z Združenjem nadzornikov Slovenije in Slovenskim inštitutom za revizijo. Je član svetov zavodov OŠ Franceta Bevka in Gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani. V kolumnah za časnik Finance je spodbujal bralce k razmisleku o temeljnih ekonomskih zakonitostih v lokalnem okolju. Občasno promovira znanstvena spoznanja na poljuden način na TV (oddaja Ugriznimo znanost) in dogodkih (Znanost na cesti in drugi).
PODROČJA DELOVANJA
Dr. Petra Došenović Bonča je izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeni raziskovalni področji sta ekonomika javnega sektorja in ekonomika zdravstva. Petra Došenović Bonča je članica Sosveta za zdravje Statističnega urada Republike Slovenije in Projektnega sveta ZZZS za vzpostavitev celovitega upravljanja sistema SPP. Je tudi članica Zdravstvenega sveta, ki je najvišji strokovno usklajevalni in posvetovalni organ ministra za zdravje na področju zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Petra Došenović Bonča je članica znanstvene organizacije International Health Economics Association in The Professional Society for Health Economics and Outcomes Research. V obdobju 2013-2017 je bila na Ekonomski fakulteti koordinator mednarodne akreditacije poslovnih šol EQIUS. Objavila je znanstvene prispevke, v katerih analizira in proučuje različne vidike slovenskega zdravstvenega sistema in reforme ter politike v tem sektorju. Je soavtorica učbenika Ekonomika zdravstva: zdravstvo kot gospodarska dejavnost v javnih zdravstvenih sistemih. Sodeluje v svetovalnih projektih na področju zdravstva v Sloveniji. Na Ekonomski fakulteti je aktivno sodelovala pri razvoju magistrskega študija Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu. Od leta 2017 je tudi vodja tega programa, predava pa pri predmetih Osnove ekonomike zdravstvenega varstva, Ekonomske analize v zdravstvu, Zdravstveno zavarovanje ter Zdravstvo in zdravstveni sistemi. Aktivna je tudi na področju vseživljenskega izobraževanja s področja ekonomike zdravstva.
PODROČJA DELOVANJA:
NAJPOMEMBNEJŠE REFERENCE:
Marko Pahor je viceguverner Banke Slovenije. Pred tem je bil redni profesor in prodekan na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kot predavatelj je predaval na vseh treh stopnjah bolonjskega študija, sodeloval v posebnih izobraževalnih programih, ter tudi v tujini, pokrival pa področje statistke in analize podatkov. Raziskovalno se je ukvarjal z različnimi temami s področja ekonomije in financ. Že vrsto let je redni kolumnist revije Finance, v kolumnah se loteva aktualnih vprašanj s širšega ekonomskega področja.
Peter Wostner je ekonomist, magistriral je na The London School of Economics and Political Science, doktoriral pa na Univerzi v Ljubljani Ekonomski fakulteti. Zaposlen je na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, kjer je od leta 2020 urejal Poročilo o produktivnosti, z letom 2025 pa postal sourednik Poročila o razvoju, sicer pa je specializiran za področji digitalizacije in inovacij. Med letoma 2014 in 2019 je vodil pripravo in izvajanje Slovenske strategije pametne specializacije, sicer pa ima 20 let praktičnih izkušenj pri oblikovanju in koordinaciji razvojnih politik, prav tako pa je neposredno vključen v pogajanja o proračunski, pred tem pa tudi kohezijski, politiki EU. Med letoma 2016 in 2023 je predsedoval delovni skupini OECD za podeželske politike, med letoma 2012 in 2021, in spet z letom 2024, pa opravlja tudi funkcijo podpredsednika Odbora za regionalne razvojne politike OECD.
Peter Wostner je strokovnjak, predavatelj, moderator in avtor številnih člankov na področju gospodarskega in teritorialnega razvoja, inovacij in digitalne preobrazbe ter proračuna in politik EU, še posebej kohezijske politike. Od leta 2022 sodeluje tudi v raziskovalni skupini na FDV, prav tako pa je član vrste ekspertnih skupin in teles, npr. mreže glavnih ekonomistov pri Generalnem direktoratu za rast pri Evropski komisiji, prav tako pa je član Akademije družbenih znanosti Združenega kraljestva.
Bojan Ivanc je glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, direktor Inštituta za strateške in gospodarske raziskave d.o.o. (ISGR d.o.o.), član NS NLB Skladi, član sveta CMSR (Center za mednarodno sodelovanje in razvoj) ter podpredsednik CFA društva Slovenija. Njegove naloge so oblikovanje gospodarskih napovedi ter podpora GZS pri socialnem dialogu, nacionalnih in sektorskih politikah. V preteklosti je delal kot finančni analitik v dveh bankah. Je reden kolumnist Dela in Financ, objavlja pa tudi članke v Bančnem Vestniku, strokovni reviji za bančništvo. Je aktualen član strateškega sveta za makroekonomska vprašanja v Kabinetu predsednika vlade.
Področja dela:
Dr. Andreja Cirman je redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in programska direktorica programa LJUBLJANA MBA. Med letoma 2007 in 2013 ter ponovno od 2019 do 2023 je opravljala funkcijo prodekanje za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti. Njeno znanstveno in strokovno delo je usmerjeno predvsem na področje stanovanjske politike, trgov nepremičnin in tudi davkov. Je avtorica številnih znanstvenih člankov in strokovnih prispevkov ter vodja ali sodelavka različnih raziskovalnih in svetovalnih projektov tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Tesno sodeluje s slovenskimi ministrstvi, javnimi agencijami in mednarodnimi organizacijami pri vprašanjih, povezanih s stanovanjsko politiko. Bila je podpredsednica Projektnega sveta za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin. Trenutno je tudi članica Strateškega sveta za prostorska vprašanja pri Ministrstvu za naravne vire in prostor Republike Slovenije.
PODROČJA DELOVANJA:
Začetek programa: Datum še ni znan
Rok za prijavo: Datum še ni znan
Kotizacija za program znaša 900 EUR (brez DDV).
Popusti:
Popusti se med seboj ne seštevajo.
Kotizacija vsebuje:
V primeru odjave manj kot osem dni pred pričetkom seminarja povračilo kotizacije ni več možno, kot tudi ne v primeru, da ste prijavljeni in se seminarja ne udeležite.
Po izpolnitvi prijavnega obrazca boste prejeli potrditev o prijavi na vaš e-poštni naslov.
Račun bo izdan ob pričetku programa na naslov, ki ga boste vpisali v prijavni obrazec.
*V kolikor želite biti obveščeni o novem terminu, izpolnite obrazec spodaj in vas bomo obvestili.
