Robert Kaše: Karierni načrt nima pravilnih ali napačnih korakov

Karierni načrt in kariera sta priložnost in odgovornost vsakega posameznika, pri čemer je poznavanje sebe prvi korak k uspešnemu kariernemu načrtovanju. Izr. prof. dr. Robert Kaše iz Ekonomske fakultete in Tomaž Lanišek, vodja Sektorja za razvoj in pametno skupnost Mestne občine Kranj v programu Young Leaders Academy karierni in osebni razvoj predstavita skozi uporabne metode in osebne izkušnje. 

Kariero pogosto razumemo le kot sosledje delovnih pozicij v življenju, a gre v širšem pomenu za nabor vseh relevantnih izkušenj, ki smo jih pridobili v povezavi s svojim delovnim življenjem znotraj in zunaj organizacij. 

Skozi celotno obdobje namreč nimamo le delovne pozicije, ampak v življenju nastopamo tudi v drugih vlogah, ki se prepletajo z našo delovno vlogo. Tako življenjski dogodki izven organizacije, na katere pogosto nimamo vpliva, neizbežno krojijo našo karierno pot in jih je potrebno kot take vzeti v zakup. 

Teorija kaosa v karieri celo pravi, da lahko tudi zelo majhni dogodki, ki se nam zgodijo, pripeljejo do velikih sprememb glede naše karierne poti. Razmisleku o karieri namreč posvetimo največjo pozornost, ko se nam zgodi nekaj, kar nas spravi iz osnovnega načina delovanja. 

Zanimiv pojav, ki je vedno prisoten ob preučevanju kariernih poti, je primerjanje in postavljanje absolutnih meril o tem, kaj karierni uspeh je. Ob tem je pomembno poudarjati predvsem subjektivni vidik uspeha, ki govori o tem, kako posameznik sam doživlja svoje lastne karierne odločitve.

Tradicionalno gledanje na kariero to prikazuje skozi eno ali manjše število organizacij, kjer posameznik vstopi v organizacijo in nato počasi prehaja skozi hierarhične nivoje na višje ravni, pri čemer predhodne pozicije v veliki meri določajo kakšna bo naslednja pozicija.

Ob tem lahko govorimo o Petrovem pravilu, ki pravi, da ko napreduje nekdo znotraj organizacije, se velikokrat bolj posvečamo njegovim uspehom na prejšnjem delovnem mestu kot pa njegovi usposobljenosti za novo delovno mesto, zato prejšnji uspehi velikokrat niso ponovljeni. 

Modernejši pristop h karieri, ki zaenkrat še ni prevladujoč, pa govori o več kariernih epizodah, med katerimi se hitro premikamo. V takem odnosu ni dolgoročnih zavez, ampak je zaveza za sodelovanje v določenem projektu ali nalogi. Delavec bo ob tem poskušal doseči v naprej določeni rezultat, delodajalec pa ima vpliv na razvoj delavčeve osebne blagovne znamka navznoter in navzven.

Robert Kaše pravi, da ko razmišljamo o kariernih načrtih je izhodišče vedno to, kaj si želimo doseči. Če želimo ustreliti tarčo, je potrebno tarčo poznati. V kolikor med današnjo točko in ciljem zaznamo vrzel, se moramo vprašati, kako jo lahko premostimo sami, s pomočjo organizacije ali s pomočjo svojega kariernega omrežja – karierni načrt nam je lahko tukaj sicer v veliko pomoč. Poznavanje samega sebe, svojih vrednot, želja in življenjskega stila je pomemben vir uspeha, saj lahko tako bolj razumemo ali je naš cilj pravi in bomo imeli dovolj motivacije, da ga dosežemo.

Končno se je pomembno zavedati, da se na karierni poti običajno odločamo na podlagi omejenih informacij, ki jih imamo v določenem trenutku in je včasih korak nazaj potreben, da lahko naredimo dva naprej. Ključni element pri tem pa predstavljajo ljudje s katerimi smo obdani, saj ti pomembno vplivajo na našo rast, karierni in osebni razvoj.

Prijavi se na naše novice in ostani obveščen

    S prijavo se strinjam s politiko varovanja podatkov in podajam soglasje, da CPOEF do preklica hrani in obdeluje moje osebne podatke za obveščanje o aktualnih izobraževalnih programih, konferencah in dogodkih preko elektronske pošte. Preklic soglasja je možno opraviti s poslanim sporočilom na elektronski naslov cpoef@ef.uni-lj.si.