CPOEF E-TALK: Dobri, umazani, zli v trajnosti

V torek, 27. februarja je potekal CPOEF E-TALK na temo trajnosti. Na dogodku so z nami delili svoja mnenja Blaž Likozar, Kemijski inštitut, Marko Čuček, regionalni direktor Unilever, Jelena Vidović, BSC – regionalna razvojna agencija Gorenjske in Grega Škufca, Alpinia Group, dogodek pa je moderirala Adriana Rejc Buhovac, redna profesorica za management in organizacijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. 

Skozi diskusijo so govorci predstavili vrsto dobrih praks, ki jih podjetja v Sloveniji že vključujejo v svoje poslovanje. Kot je omenil Marko Čuček, so trajnostno naravnana podjetja in blagovne znamke bolj uspešne in rastejo do trikrat hitreje. Potrošniki prepoznajo dodano vrednost izdelkov in storitev, ki nosijo noto trajnosti, vse bolj pa se tega zavedajo tudi mladi. Jelena Vidović izpostavlja, da vedno več mladih prilagaja svojo potrošnjo v smeri trajnostnih produktov. Slovenija je na dobri poti trajnostne preobrazbe, vendar nas kljub dobrim napovedim, čaka še veliko dela. Investicije v trajnostni razvoj so precej obsežne, njihov donos pa se odraža na dolgi rok.

Vse to in še več si lahko ogledate na CPOEF YouTube kanalu. Vljudno vabljeni k poslušanju e-talka:

18. APRIL 2024 ob 9:00 I online

Ekonomija pod žarometi se vrača. Tudi letos bomo gostili vrhunske govorce, predavatelje, strokovnjake in gospodarstvenike s poslanstvom, da približamo in širimo ekonomske koncepte, ideje in izzive med širšo poslovno in akademsko javnostjo ter družbo nasploh.  

Serija 15 minutnih govorov Ekonomija pod žarometi se ne bo omejila le na ekonomsko analizo trenutne situacije, ampak bo postavila v ospredje mnenja, videnja in raziskovalna dognanja v ekonomiji in družbi. 

Vabljeni k ogledu Ekonomija pod žarometi 2023, Ekonomija pod žarometi 2022 in Ekonomija pod žarometi 2021.

Govorci

Iztok Seljak,
direktor Hidrie Holding in predsednik Združenja
Manager

Jernej Česen,
glavni direktor in senior VP za distribucijo, poslovno inteligenco in finance, Outfit7

Maja Brelih Lotrič,
direktorica družinskega podjetja LOTRIČ Meroslovje

Matija Stepišnik,
odgovorni urednik Večera

Metka Tekavčič,
Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Monika Lapanja,
Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani

Rok Spruk,
Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Klemen Končan Verstovšek,
Bitcoin Shop

Program

  • 09:00

MONIKA LAPANJA, Center poslovne odličnosti

Uvodni nagovor

  • 09:20

#1 METKA TEKAVČIČ, Ekonomska fakultete v Ljubljani

Pomen internacionalizacije izobraževanja za gospodarstvo in vpetost Slovenije v globalno okolje

  • 09:35

#2 MATIJA STEPIŠNIK, odgovorni urednik Večera

  • 09:50

#3 ROK SPRUK, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Dolgoročne posledice oboroženih konfliktov na ekonomski in socialni razvoj

Opis: Po koncu druge svetovne vojne je v oboroženih spopadih zaradi etničnega in državnega nasilja umrlo skoraj 4 milijone ljudi. Po koncu pandemije COVID19 so zgolj največji oboroženi spopadi terjali več kot 800.000 življenj. Kakšne so posledice in kako oceniti učinke vojn in ostalih oblik oboroženih spopadov na trajnostni razvoj?

  • 10:05

#4 MAJA BRELIH LOTRIČ, direktorica družinskega podjetja LOTRIČ Meroslovje

Kaj sem se naučila prvo leto kot direktorica družinske multinacionalke?

Opis: Od (ne)šolske primopredaje in velikih čevljev, do spoznanj da skupino LOTRIČ Metrology lahko vodim ambiciozno, odgovorno in predvsem z veliko mero iskrenosti. Do sebe in drugih.

  • 10:20

#5 KLEMEN KONČAN VERSTOVŠEK, Bitcoin Shop

Od barantanja do bitcoina.

Opis: Kje so šle stvari narobe v razvoj denarja do sodobnega monetarnega sistema, da se je pojavil bitcoin ter kakšne so njegove implikacije. Kriptovalute so antitetične bitcoinu in so nastale kot oportunistični poskusi posameznikov, da postavijo svojo centralno banko. Je svet “kripta” digitalni kazino – nekaj, čemur se je bolje izogibati?

  • 10:35

#6 JERNEJ ČESEN, glavni direktor in senior VP za distribucijo, poslovno inteligenco in finance, Outfit7

  • 10:50

#7 IZTOK SELJAK, direktor Hidrie Holding in predsednik Združenja Manager

Brussels, we have a problem!

Pridružite se nam

    Osnovni podatki:















    V torek, 13. februarja, je potekal CPOEF E-TALK na temo produktivnosti Slovenije in njene nizke rasti. Gostje online okrogle mize so bili: Dušan Mramor, EF UL, Iztok Seljak, Hidria Holding d.o.o. in Združenje Manager ter Peter Wostner, UMAR. Diskusijo je moderirala Tjaša Redek, EF UL.

    Gospodarske razmere so sicer trenutno pozitivne, vendar je v gospodarstvu zaznati veliko negotovosti glede bodoče ekonomske situacije. Poročilo o produktivnosti (Umar) pravi, da se dolgoletni razvojni zaostanek Slovenije za povprečjem EU v letu 2022 ni zmanjšal. Prav tako rast BDP temelji predvsem na povečani količini dela, medtem ko rast realne produktivnosti ostaja skromna.

    Iztok Seljak meni, da lahko v Sloveniji do leta 2030 dvignemo dodano vrednost na zaposlenega vse do 100.000 €. Trenutna dodana vrednost na zaposlenega znaša slabih 60.000 €. Kako lahko podjetja v Sloveniji povečajo svojo produktivnost? Kot je dejala Tjaša Redek, je to v veliki meri odvisno od okolja v katerem delujejo. Na eni strani je to globalno okolje, na drugi strani pa lokalno gospodarstvo in lokalno institucionalno okolje. 

    Dušan Mramor je izpostavil, da ima država izjemno pomembno vlogo pri spodbujanju rasti produktivnosti, in sicer kako alocira sredstva, investicije ter na kakšen način v času kriz priskoči na pomoč podjetjem.

    Je slovenska država dober partner slovenskih podjetji pri zasledovanju višje produktivnosti? Razvojna politika Slovenije se lahko v prihodnosti osredotoči na odpravljanje razlik med inovacijsko aktivnostjo velikih in majhnih ter srednje velikih podjetji. V Sloveniji imamo inovacijsko aktivno špico, to je nekaj največjih in najuspešnejših slovenskih podjetji, ki so v samem vrhu na tem področju, majhna podjetja pa za njimi zelo zaostajajo, izpostavlja Peter Wostner.

    Vse to in še več si lahko ogledate na CPOEF YouTube kanalu. Vljudno vabljeni k poslušanju e-talka:

    Termin: 27. februar 2024, torek, ob 15:00, online

    Nedavna Harvard Business Review študija kaže, da v 88% primerih vključevanje dobrih ESG praks v poslovno strategijo vodi do boljše operativne uspešnosti. Živeti načela trajnostnega poslovanja pomeni preživeti. Zakaj? Trajnost je več kot le obvezno poročilo, trajnost je prihodnost poslovanja in odgovorno ravnanje do sebe, družbe in okolja. 

    Najpogostejši razlogi, da v podjetjih ne uresničujejo strategij, so notranji, ne zunanji. Med njimi je povsem v vrhu premajhna zaveza vodstva, da začrtana trajnostna preobrazba ostane prioriteta,” opaža Adriana Rejc Buhovac, EF UL in strokovnjakinja na področju razvijanja in uresničevanja korporativnih, poslovnih, funkcijskih ter trajnostnih strategij.

    CPOEF E-TALK se tokrat osredotoča na vse dobro, umazano in zlo v trajnostni preobrazbi slovenskega gospodarskega sveta. Izbrani gostje bodo poskušali najti odgovore na trajnostne izzive in rešitve:

    • kako slovenska podjetja (ne)uspešno integrirajo trajnost v svoje strateške načrte,
    • kako se vodstvene ekipe soočajo s sprejemanjem trajnostnih strategij,
    • kako lahko vlada in regulativne politike podpirajo ali ovirajo trajnostne iniciative,
    • kako izobraževanje in dvigovanje zavesti zaposlenih lahko prispevata k trajnostnemu razvoju.

    V diskusiji bodo sodelovali:

    • Blaž Likozar, Kemijski inštitut,
    • Marko Čuček, regionalni direktor, Unilever,
    • Jelena Vidović, BSC – regionalna razvojna agencija Gorenjske,
    • Grega Škufca, Alpinia Group.

    Dogodek bo moderirala Adriana Rejc Buhovac, Ekonomska fakulteta v Ljubljani.

    Vabljeni v torek, 27. februarja ob 15.00 na brezplačni CPOEF E-TALK.

    Termin: 13. februar 2024, torek, ob 15:00, online

    Gospodarske razmere so trenutno pozitivne, vendar je zaznati veliko negotovosti glede bodoče ekonomske situacije (geopolitična situacija, energetska kriza in visoka inflacija).

    Poročilo o produktivnost (Umar) pravi, da se dolgoletni razvojni zaostanek Slovenije za povprečjem EU v letu 2022 ni zmanjšal. Prav tako rast BDP temelji predvsem na povečani količini dela, medtem ko rast realne produktivnosti ostaja skromna.

    Ključni problem tako ni smer, pač pa hitrost in intenzivnost pametne in zelene preobrazbe, še posebej glede na vodilne inovatorke.

    Po BDP-ju na prebivalca je bila Slovenija lani na 89 odstotkih povprečja EU-ja, po produktivnosti na zaposlenega pa pri 82 odstotkih. Njen zaostanek za vodilnimi inovatorkami med članicami EU-ja je medtem okoli 30 odstotnih točk.

    V diskusiji bodo sodelovali:

    • Dušan Mramor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani
    • Peter Wostner, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
    • Iztok Seljak, Hidria Holding d.o.o. in Združenje managerjev

    Diskusijo bo moderirala Tjaša Redek, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

    Na online diskusiji bodo gostje debatirali o:

    • Je bilo leto 2023 uspešno za razvoj gospodarstva ali leto zamujenih priložnosti za gospodarski razvoj?
    • Kaj se dogaja s produktivnostjo in konkurenčnostjo slovenskega gospodarstva?
    • Kakšni so realni cilji rasti? Kje so tu priložnosti za izboljšave?
    • Kako nadgraditi razvojne politike za preskok med vodilne države?

    Vabljeni v torek, 13. februarja ob 15.00 na brezplačni CPOEF E-TALK.

    Pretekli teden se je na spletu odvil CPOEF E-TALK: Ah ti ta mladi! Nemogoča generacija Z na delovnem mestu. Posvetili smo se trenutno najmlajši delovni sili na trgu dela, generaciji Z, ki je tehnološko vešča in vrednoti okoljsko in družbeno odgovornost.

    Generacija Z je prva digitalna generacija, kar pomeni, da so to mladi, ki so odrasli s tehnologijo in so odraščali v času vzpona socialnih omrežji. Karakteristike in značaj generacije Z so oblikovali turbulentni časi, ki so se, predvsem v Evropi, odvijali po letu 2000, zato je ta generacija na splošno bolj pesimistična kot prejšnja. Prof. Darja Aleksić v tem vidi razlog, za večjo težnjo po finančni varnosti, menjavi delovnega mesta in željo po bolj pogostem delu od doma.

    Kot vsaka mlada generacija, ki je v preteklosti vstopala na trg dela, ima tudi generacija Z svoje pomanjkljivosti. Je pa ta generacija veliko bolj ekstrovertirana kot prejšnje generacije, izpostavlja Vesna M. Zupančič. To jim, poleg večje izbire na trgu dela kot v preteklosti, omogoča, da lahko hitreje menjajo delodajalce in delovna mesta.

    Kar je morda ”boleče” za delodajalce, za generacijo Z pa predstavlja kompetenco, je ekstrovertiranost. Mladi želijo jasno zastavljene pogoje delodajalcev in jasno izdelano karierno pot. Zaradi visoke konkurence povpraševanja na trgu dela, lahko mladi od delodajalcev zahtevajo več.

    Odlično diskusijo z nasveti in praktičnimi primeri je povzel tudi slovenski Forbes.

    Je generacija Z res tako nemogoča? Zanimivo okroglo mizo, ki so jo sestavljale Darija Aleksić, Julija H. Zeilhofer, Vesna M. Zupančič, Jana L. Benedik in Vesna Loborec, moderirala pa jo je predstavnica nemogoče generacije Petrisa Čanji, si lahko ogledate na spodnji povezavi:

    “Prepotentni smrkavec!”

    “Vse je dogovorjeno, v ponedeljek, ko bi moral začeti delati, pa ga ni! Na telefon, email se ne javlja.”

    “Na prvi delovni dan (za nedoločen čas zaposlitve) je ob 11ih vstal in odšel na Šmarno goro.”

    “Vsak dan ob 9ih je online sestanek celotne ekipe. Njega ni brez obvestila, ali je zbolel ali je na dopustu. V klicu brez sramu pojasni, da sta šla s punco po božičnih nakupih.”

    … to je zgolj nekaj izkušenj naših partnerjev, boljših delodajalcev na slovenskem trgu dela. So to zgolj (slabe) izjeme ali se tu že kažejo značilnosti generacije Z?

    CPOEF E-TALK, ki bo potekal v torek 21. novembra ob 15.00, se tokrat osredotoča na generacijo Z, mladi med 15 in 26 let, ter njihov vstop na trg dela. Raziskava e-Študentskega servisa kaže, da je generacija Z:

    • tehnološko najbolj pismena generacija,
    • pričakuje, da bodo delodajalci okolju prijazni,
    • želi zamenjati več služb zaradi pridobivanja izkušenj,
    • že pri 1. zaposlitvi želi napredovanja, varnosti zaposlitve, dobrih odnosov, prilagajanja dela prostemu času, dodatnega izobraževanja, mentorstva in povratne informacije.

    In kako se podjetja soočajo s to generacijo? Kako jih privabiti in zadržati v organizaciji? Kako je v tujini, v velikih korporacijah? Na CPOEF E-TALK bomo raziskali odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja.

    Naši gostje so izkušeni strokovnjaki, ki bodo delili svoje vpoglede in izkušnje:

    • Vesna Miloševič Zupančič, strokovna vodja na e-Študentski Servis
    • Jana Lenart Benedik, Karierni center EF
    • Darija Aleksić, EF UL
    • Julija Horvat Zeilhofer, adidas
    • Vesna Loborec, BIC LJ

    Diskusijo bo povezovala predstavnica generacije Z in študentka Ekonomske fakultete Petrisa Čanji.

    Pogovor bo potekal v okviru naslednjih izhodišč:

    • Kako se generacija Z razlikuje od prejšnjih generacij in kaj to pomeni za delovno okolje?
    • Kako mlade privabiti in zadržati v podjetju? Kako jih nagovoriti in podpreti pri njihovem razvoju?
    • Kako se njihova pričakovanja razlikujejo od prejšnjih generacij?
    • Kako se trg dela prilagaja pričakovanjem in zahtevam Generacije Z, in kaj to pomeni za delodajalce?

    V pomlajeni diskusiji bomo razpravljali o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša Generacija Z na trgu dela ter delili konkretne nasvete in izkušnje, kako uspešno sodelovati z mladimi.

    Vabljeni 21. novembra ob 15.00 na brezplačni CPOEF E-TALK.

    Se dogodka ne morete udeležiti? V vsakem primeru se prijavite in si oglejte E-TALK z zamikom.

    Prijavite se na novičke CPOEF in bodite pravočasno obveščeni o vseh nadaljnjih CPOEF E-TALK-ih in webinarjih

    Pridružite se nam 16. novembra 2023, ob 13:45 uri, v centru ROG, na finalnem dogodku Opolnomočenje žensk v agroživilstvu – EWA 2023, ki spodbuja inovacije in podjetništvo med ženskami v agroživilstvu. Dogodek organizirata Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete in Biotehniška fakulteta. EWA je program pod okriljem organizacije EIT Food, ki jo podpira Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), organ Evropske unije.

    Program EWA se letos prvič izvaja v Sloveniji in pomaga 10 podjetnicam iz agroživilskega sektorja pri razvoju njihovih podjetniških projektov. Na dogodku bodo udeleženke predstavile svoje projekte, na koncu pa bomo razglasili dve podjetnici, ki bosta dobili 5.000 € in 10.000 € nepovratne podpore s strani EIT Food. 

    PRIJAVA je možna do 15. novembra 2023.  

    PROGRAM

    13:30 – 14:00    Registracija
    14:00 – 14:20Otvoritveni nagovori
    14:20 – 15:20Predstavitve (5 podjetnic)
    15:20 – 15:30 Odmor
    15:30 – 16:30  Predstavitve (5 podjetnic)
    16:30 – 16:40Odmor
    16:40 – 17:30Motivacijski nagovori 
    17:30 – 18:30Okrogla miza – Inovacije v agroživilskem sektorju in potenciali v Sloveniji
    18:30 – Razglasitev 2 najboljših podjetnic in mreženje

    Kaj je EIT Food? 

    EIT Food je največja in najbolj dinamična svetovna skupnost za inovacije na področju hrane. Pospešujemo inovacije za vzpostavitev prehranskega sistema, primernega za prihodnost, ki proizvaja zdravo in trajnostno hrano za vse. Ob podpori Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), organa Evropske unije, EIT Food vlaga v projekte, organizacije in posameznike, ki delijo skupne cilje za zdrav in trajnosten prehranski sistem. EIT Food spodbuja inovacijski potencial v podjetjih in na univerzah. Ustanavlja in širi zagonska agroživilska podjetja z namenom, da bi na trg poslala nove tehnologije in izdelke. Podjetnike in strokovnjake opremljajo z znanji, potrebnimi za preoblikovanje prehranskega sistema. V središče dela EIT Food postavlja potrošnike in jim pomaga graditi zaupanje v prehransko verigo. 

    EIT Food je ena od devetih inovacijskih skupnosti, ki jih je ustanovil Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), neodvisni organ EU, ustanovljen leta 2008 za spodbujanje inovacij in podjetništva v Evropi. 
    Več informacij najdete na spletni strani www.eitfood.eu ali nas spremljajte prek družbenih medijev: Twitter, Facebook, LinkedIn, YouTube in Instagram.

    3. oktobra smo izvedli izobraževanje za udeleženke programa Empowering Women in Agrifood Masterclass (EWA), s katerim so pridobile nova znanja in kompetence na področju agroživilskega poslovanja. Dogodek sta organizirala Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete in Biotehniška fakulteta, Univerze v Ljubljani, ki sta odgovorna za izvajanje EWA programa. EWA je program EIT Food, ki ga podpira Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), organ Evropske unije.

    Poglobili smo se v različne teme, vključno z ustvarjanjem vsebin, strategijami trženja, označevanjem živil in širitvijo na tuje trge. Urša Žorž Požrl je delila neprecenljive nasvete o tem, kako izstopati z neobičajnimi vsebinami, udeleženke programa EWA pa so se lahko naučile kako v konkurenčnem digitalnem okolju očarati svoje sledilce in pustiti trajen vtis.  

    Mag. Simon Meglič iz ePrvak-a je predstavil učinkovite SEO strategije in prodaje preko e-pošte. Udeleženke so odkrile skrivnosti za spodbujanje organskega prometa in vzpostavljanje pomembnih odnosov s strankami prek e-poštnih kampanj. Med odmorom za kosilo so imele udeleženke priložnost za mreženje in povezovanje s kolegi iz panoge, spodbujanje sodelovanja in izmenjavo idej. 

    Po kosilu je imela Tamara Srdarev Smole z Gospodarske zbornice Slovenije delavnico na temo označevanja živil. Predstavila je kako učinkovito sporočiti prednosti izdelkov, zlasti funkcionalnih živil, in pridobiti konkurenčno prednost na trgu.  

    Ob zaključku dogodka so udeleženke ob pogovoru spoznale še dva uspešna podjetnika, Roka Stariča (Rok’s nut butter) in Tino Kravina (Pajs brez obresti). Rok in Tina sta delila svoje bogate izkušnje in nasvete o znamčenju živil ter grajenju odnosov s trgovci.   

    EIT Food finalni dogodek

    Pridružite se nam na finalnem dogodku, 16. novembra 2023, v centru ROG, na katerem bomo podelili nagrade v skupni vrednosti 15.000 €. Za več informacij pišite na: EWA.CPOEF@ef.uni-lj.si

    O EIT FOOD: 

    EIT Food je največja in najbolj dinamična svetovna skupnost za inovacije na področju hrane. Pospešujemo inovacije za vzpostavitev prehranskega sistema, primernega za prihodnost, ki proizvaja zdravo in trajnostno hrano za vse. Ob podpori Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), organa Evropske unije, EIT Food vlaga v projekte, organizacije in posameznike, ki delijo skupne cilje za zdrav in trajnosten prehranski sistem. EIT Food spodbuja inovacijski potencial v podjetjih in na univerzah. Ustanavlja in širi zagonska agroživilska podjetja z namenom, da bi na trg poslala nove tehnologije in izdelke. Podjetnike in strokovnjake opremljajo z znanji, potrebnimi za preoblikovanje prehranskega sistema. V središče dela EIT Food postavlja potrošnike in jim pomaga graditi zaupanje v prehransko verigo.   

    EIT Food je ena od devetih inovacijskih skupnosti, ki jih je ustanovil Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), neodvisni organ EU, ustanovljen leta 2008 za spodbujanje inovacij in podjetništva v Evropi. Več informacij najdete na spletni strani ali nas spremljajte prek družbenih omrežij: Twitter, Facebook, LinkedIn, YouTube in Instagram.

    Center poslovne odličnosti je sodeloval na Poslovnem dnevu NT konference v Portorožu z gostovanjem priznane profesorice ekonomije, Tjaše Redek z Ekonomske fakultete v Ljubljani. V osrednjem predavanju Tehnologija in družba: Kam nas pelje razvoj? je Redkova predstavila vlogo novih tehnologij, umetne inteligence in intelektualnega kapitala v kontekstu uspešnosti in konkurenčnosti podjetij.

    Ključni dejavniki uspešnosti in konkurenčnosti v ekonomiji znanja

    Nove tehnologije in intelektualni kapital so v času vzpona ekonomije znanja ključni dejavniki uspešnosti in konkurenčnosti podjetij. Slovenska podjetja so v nekaterih dimenzijah uvajanja in uporabe novih tehnologij uspešna, primerljiva z EU, v drugih manj, kjer predvsem izstopa tudi hkratno vlaganje v kadre in druge dejavnike neotipljivega kapitala. Tjaša Redek je skozi analizo obsežnih mikro podatkov osvetlila trenutno stanje slovenskih podjetij na tem področju.

    Slovenska podjetja v primerjavi z Evropo

    Rezultati več raziskav, v katerih je Redkova sodelovala, razkrivajo, v katerih dimenzijah uvajanja in uporabe novih tehnologij so slovenska podjetja uspešna in primerljiva z EU ter kje zaostajajo. Poudarjeno je bilo, da slovenska podjetja, ki aktivno vlagajo v kadre in druge dejavnike neotipljivega kapitala (npr. izobraževanja), izstopajo v pozitivni luči.

    Produktivnost dela v Sloveniji je po podatkih OECD (2022) pod povprečjem EU. Slovenija je z 48 USD (v 2015 PPP) ustvarila 85% vrednosti, ki jo na delovno uro ustvari povprečna EU država, oziroma 67% vrednosti, ki jo je ustvarila Avstrija. Bolj natančni podatki kažejo, da so visoko dodano vrednost  ustvarjala predvsem podjetja iz tehnološko visoko in srednje visoko intenzivnih predelovalnih dejavnosti ter podjetja iz storitvenih sektorjev, ki intenzivno uporabljajo znanja, tudi IKT.

    Sledenje trendom ni dovolj

    Rast produktivnosti in dodane vrednosti sta danes ključno odvisna od znanja ter tehnologij, pri čemer bo v prihodnosti prednjačila tudi umetna inteligenca. Rezultati različnih raziskav potrjujejo pomen dejavnikov t.i. neotipljivega kapitala, ki vsebuje digitalizirane informacije, inovacijski kapital ter oragnziacijski ter človeški kapital. Ti dejavniki naj bi prispevali celo med ¼ in 1/3 vse rasti produktivnosti. Na drugi strani pa so vse pomembnejše nove tehnologije, ki so stopile v ospredje s četrto industrijsko revolucijo. Med njimi tudi umetna inteligenca. Slovenija je relativno uspešna pri uvajanju novih tehnologij, predvsem med velikimi podjetji, ki so po deležu zelo visoko digitalno intenzivnih celo na petem mestu v EU. Nadpovprečen je tudi delež podjetij, ki uporablja tehnologije umetne inteligence. Leta 2021 je uporabljalo te tehnologije slabih 12% podjetij, v primerjavi s slabimi 8 % v EU, s čimer je bila Slovenija na 6.mestu v EU, prednjačile so slasti dejavnosti IKT ter predelovalne dejavnosti. Seveda se je v vmesnem času intenzivnost uporabe bistveno povečala in se še bo, saj podjetja pričakujejo številne pozitivne učinke, predvsem z vidika optimizacije, analize podatkov, inovacij in številnih drugih. 

    Napovedi kažejo, da naj bi se zaradi uvajanja umetne inteligence BDP v Evropi povečal za okoli 10% do leta 2030, na Kitajskem pa celo za četrtino. Raziskave opozarjajo tudi, da bodo večje učinke čutili tisti, ki bodo hitrejši pri uvajanju novih tehnologij. Pri uvajanju se podjetja soočajo z več izzivi, ključni pa so pomanjanje znanja in kadrov ter tudi ambicija podjetij oziroma zavedanje o pomenu novih tehnologij. Za uspešno rast in razvoj ni dovolj zgolj sledenje trendom, pač pa celostna digitalna transformacija skladno s potrebami podjetij  ter vlaganje v komplementarne (predvsem kadrovske) resurse.

    Prihodnost digitalne transformacije: nova znanja

    Digitalna transformacija in umetna inteligenca sta ključna dejavnika, ki bosta v prihodnosti močno vplivala na konkurenčnost in rast produktivnosti. Redkova je opozorila na pomen mehkih dejavnikov, ki lahko prispevajo do tretjine rasti produktivnosti, ter na pomembnost pravočasnega in premišljenega vlaganja v tehnologije in kadre. 

    Umetna inteligenca bo dodatno pospešila rast produktivnosti, sploh v nekaterih dejavnostih in poslovnih funkcijah. Največje učinke se pričakuje v tehnološko visoko-intenzivnih dejavnostih, pa zanimivo – tudi v izobraževanju. In hkrati naj bi bili zmagovalci tisti, ki bodo med prvimi, ki bodo znali čim bolje izkoristiti prednosti umetne inteligence in ostalih novih tehnologij.

    O Tjaši Redek

    Prof. dr. Tjaša Redek je priznana profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na analizo podjetij, dejavnike produktivnosti, intelektualni kapital in nove tehnologije. Njene publikacije in raziskave na področju uporabe novih tehnologij in umetne inteligence v podjetjih so pridobile široko priznanje.

    Prijavi se na naše novice in ostani obveščen

      S prijavo se strinjam s politiko varovanja podatkov in podajam soglasje, da CPOEF do preklica hrani in obdeluje moje osebne podatke za obveščanje o aktualnih izobraževalnih programih, konferencah in dogodkih preko elektronske pošte. Preklic soglasja je možno opraviti s poslanim sporočilom na elektronski naslov cpoef@ef.uni-lj.si.