Mnoge znanstvene raziskave kažejo, da je zdravje zaposlenih neposredno povezano z njihovo produktivnostjo na delovnem mestu. Zdravi zaposleni imajo več energije, so bolj osredotočeni in se lažje soočajo s stresom. Kaj lahko podjetja naredijo, da telesna aktivnost postane osrednji del organizacijske kulture?
O tem smo se pogovarjali z asist. mag. Tamaro Stanković z Ekonomske fakultete, ki je visoko motivirana in multidisciplinarna pedagoginja z izkušnjami na področju finančnega računovodstva, izobraževanja in zdravja. Na letošnjem #loveHR Summitu – Slovenskem kadrovskem kongresu bo izpostavila pomen zdravja zaposlenih kot strateškega dejavnika dolgoročnega uspeha.
V nadaljevanju razkriva, zakaj ima telesna aktivnost zaposlenih tako močan vpliv na uspešnost podjetij in organizacij.
Vaše raziskovalno delo se osredotoča na povezavo med telesnim zdravjem in dobrim počutjem zaposlenih. Kateri trenutek ali spoznanje vas je pripeljalo do tega področja?
Moja pot do raziskovanja povezave med telesnim zdravjem in dobrim počutjem zaposlenih se je začela skozi lastno izkušnjo in delo na različnih področjih – tako v akademskem kot v poslovnem svetu ter kot inštruktorica skupinske vadbe. Že zgodaj sem opazila, kako močno telesna aktivnost vpliva na mojo lastno energijo, osredotočenost in sposobnost učinkovitega dela tako v razredu kot tudi za računalnikom – po telesni vadbi čutim večji zanos, pozitivnost in sposobnost, da predajam znanje na bolj dinamičen in navdihujoč način ter sem bolj produktivna pri raziskovalnem delu. Ključno spoznanje pa se je zgodilo, ko sem začela opažati razlike pri sodelavcih, študentih in zaposlenih v podjetjih ali pa so mi sami o teh spremembah poročali. Študenti, s katerimi izvajam aktivne odmore, so bolj osredotočeni, nasmejani in pripravljeni sodelovati. To me je spodbudilo k raziskovanju: zakaj ne bi bilo gibanje sestavni del delovne kulture, če ima tako močan vpliv na posameznika in celotno organizacijo? Zato sem se usmerila v raziskovanje, kako motivirati zaposlene, še posebej tiste v sedečih poklicih, da bi se gibali več in posledično izboljšali svoje počutje ter delovno učinkovitost. Pri tem se osredotočam na različne oblike intervencij, ki so privlačne in dolgoročno vzdržne, saj verjamem, da lahko že manjši premiki prinesejo velike rezultate.
Kako se telesno zdravje zaposlenih odraža na njihovi produktivnosti in odnosih v delovnem okolju?
Mnoge znanstvene raziskave kažejo, da je zdravje zaposlenih neposredno povezano z njihovo produktivnostjo na delovnem mestu. Zdravi zaposleni imajo več energije, so bolj osredotočeni in se lažje soočajo s stresom. Redna telesna aktivnost izboljšuje kognitivne funkcije, kot sta spomin in koncentracija, kar pomeni, da so naloge opravljene hitreje in bolj učinkovito. Poleg tega ima telesna dejavnost močan vpliv na razpoloženje: zmanjšuje stres, povečuje odpornost na izzive in spodbuja pozitivno naravnanost. To vodi tudi do boljših odnosov v kolektivu, saj se zaposleni, ki se dobro počutijo, lažje povezujejo, sodelujejo in konstruktivno rešujejo konflikte. Medtem, ko znanstvene raziskave tudi poročajo o tem, da na primer prekomerna telesna teža kot posledica telesne neaktivnosti negativno vpliva na delovno uspešnost zaradi težav v medosebnih odnosih. Zmanjšana sposobnost dobrega sodelovanja s sodelavci pa vodi lahko tudi v zmanjšano motivacijo za delo in posledično manjšo učinkovitost. To potrjuje, da telesno zdravje ni pomembno le za posameznika, temveč vpliva tudi na širše delovno okolje. Podjetja, ki spodbujajo telesno aktivnost, pogosto poročajo o večji zavzetosti zaposlenih, manjšem absentizmu in boljši organizacijski kulturi. Ko se ljudje dobro počutijo, so bolj pripravljeni prispevati k skupnim ciljem in ustvarjati spodbudno delovno okolje.
Če bi lahko zaposlenim priporočili en preprost ukrep, s katerim bi takoj izboljšali svoje počutje pri delu, kaj bi to bilo?
Uvajanje kratkih aktivnih odmorov, povezanih z glasbeno podlago. Zaposleni bi vsako 1–2 uri vstali, naredili nekaj raztezanj ali se sprehodili, ob tem pa poslušali motivacijsko glasbo, ki znanstveno dokazano spodbuja sproščanje hormonov sreče, kot so endorfini in oksitocin, kar povečuje zadovoljstvo in motivacijo. Povezovanje glasbe z gibanjem pripomore k boljšemu razpoloženju, večji energiji in večji produktivnosti.
Kako lahko vodje in HR strokovnjaki spodbujajo zdrave navade med zaposlenimi, ne da bi pri tem naleteli na odpor?
Postopoma in z vključevanjem principa majhnih, a doslednih izboljšav. Pomembno je, da zaposleni ne dojemajo gibanja kot dodatno obveznost, ampak kot priložnost za izboljšanje svojega počutja in učinkovitosti. Pri tem so pomembni premišljeni ukrepi, ki vključujejo tako individualne kot skupinske pobude – od aktivnih odmorov do dostopnosti različnih oblik vadbe, prilagojenih specifičnim potrebam zaposlenih.
Pri tem pa ne smejo pozabiti poudariti, da že majhne spremembe v vsakodnevnem gibanju lahko pomembno vplivajo na raven energije, povezanost in zdravje posameznika. Pomembno je, da se zaposleni zavedajo, da ne gre za dramatične spremembe, temveč za postopno izboljšanje. Če se vsak dan izboljšamo za en odstotek tako, da se znebimo slabih navad (kot je dolgotrajno sedenje) in pridobimo dobre zdrave navade (kot so aktivni odmori ali stretching), bomo na koncu postali 37-krat boljši. Takšen pristop lahko bistveno pripomore k trajnostnemu zdravju in dobremu počutju zaposlenih. Pripomore k večji produktivnosti, večji osredotočenosti in manj utrujenosti skozi delovni dan. Zaposleni bodo tudi bolj povezani s podjetjem, saj se bodo počutili podprte in motivirane za skrb za svoje zdravje.
Na #loveHR Summitu – Slovenskem kadrovskem kongresu boste govorili o tem, kako zdravje zaposlenih vpliva na uspeh podjetja. Nam lahko namignete vsaj eno stvar, ki jo bodo udeleženci zagotovo odnesli s seboj?
Na #loveHR Summitu bom izpostavila, da zdravje zaposlenih ni le “lepa dodatna vrednost” ali osebna skrb, ampak eden od strateških dejavnikov dolgoročnega uspeha podjetja. Udeleženci bodo odnesli praktične napotke, kako z majhnimi koraki ustvariti kulturo dobrega počutja in kako nasloviti trajnost človeka s poudarkom na njegovem telesnem zdravju – ali morda ni že čas, da telesno aktivnost obravnavamo kot osrednji del organizacijske kulture in ne zgolj kot program za boljše zdravje?