Center poslovne odličnosti EF je ob vstopu v 11. leto gostil spletni dogodek, sklopu katerega je 11 izbranih govork in govorcev iz akademskega sveta in gospodarstva v središče 11-minutnih govorov postavilo spremembe, ki nas čakajo v prihodnjih desetletjih. V spodnjih vrsticah predstavljamo izseke, ki so zaobjeli revolucijo družbe, ljudi, ekonomije in okolja.
DUŠAN MRAMOR: (R)EVOLUCIJA DRUŽBE: KAKO DO LETA 2050?
Prof. dr. Dušan Mramor je spregovoril o težavah, s katerimi se ne srečujemo le v Sloveniji, ampak po vsem svetu. »Kot družba smo pojedli del prihodnosti, kar se bo odrazilo na nižjem prihodnjem življenjskem standardu,« je dejal. Dodal je še, da nam bo življenjski standard v prihodnje zniževalo tudi staranje prebivalstva in cela vrsta drugih groženj. Znanost oziroma raziskave in razvoj so tisti, v katerih prof. dr. Mramor vidi rešitev omenjenih težav.
JOHN DENHOF: HOW TO LEAD IN FACE OF CHANGE
Predsednik uprave Nove KBM John Denhof je govoril o vodenju sprememb. »Potrebujete zelo pogumno vizijo, ki se ne spreminja in ima zelo jasne in nespremenljive ključne kazalnike učinkovitosti. Kot drugo: komunicirajte – in to preveč. Kot zadnje: Bodite brutalno jasni,« je izpostavil način, kako zadržati in spodbuditi zaposlene v času velikih sprememb.
TJAŠA REDEK: KAM VLAGATI V PRIHODNJE: V STROJE, STAVBE ALI INTELEKTUALNI KAPITAL?
»Treba je vlagati v znanje in to morajo početi predvsem podjetja,« je povedala prof. dr. Tjaša Redek. Govorila je o neotipljivem kapitalu, ki ga sestavljajo digitalizirane informacije, inovativni kapital in ekonomske kompetence, s podatki pa je pokazala, da pri tem dejavniki, povezani z znanjem, prispevajo od ene četrtine do ene tretjine.
VALTER LEBAN: HUMANIZACIJA/AVTOMATIZACIJA DELA
Valter Leban je poudaril, da je danes sodobna tehnologija postala dostopna v vsakdanjem življenju, pri čemer pa se poraja vprašanje, kako bo vplivala na trg dela. Meni, da se bodo podjetja srečevala z izzivom, kako povezati človeški kapital s tehnološkim kapitalom ter kako znanje, veščine in kompetence skupaj z avtomatizacijo usmeriti v produktivnost. Pri tem je dodal, da se v novejšem času avtomatizira tudi umsko delo. Poleg robotske avtomatizacije procesov ima namreč še večji vpliv kognitivna avtomatizacija, ki je podprta z umetno inteligenco oz. strojnim učenjem in bo po njegovem mnenju imela v prihodnjih letih velik vpliv na povečanje produktivnosti, kljub neutemeljenim pesimističnim opazkam glede kraje delovnih mest: »Avtomatizacija je smer, v katero mora iti sleherno gospodarstvo.«
ADRIANA REJC BUHOVAC: PRIHODNOST TRAJNOSTNE TRANSFORMACIJE PODJETIJ
Prof. dr. Adriana Rejc Buhovac je govorila o okoljskih izzivih, pri čemer je dejala, da smo na točki, ko je pomembnejše kot komunicirati, katere trajnostne aktivnosti so bile izvedene, poročanje o spremembi ogljičnega odtisa, ki je rezultat teh aktivnosti. »Pričeti je treba z osvajanjem metodologij za računanje ogljičnega odtisa tako na ravni produkta kot tudi na ravni podjetja,« je povedala in dodala, da številna slovenska podjetja to že uspešno počnejo.
ALJOŠA VALENTINČIČ: VPLIV ESG NA KAPITALSKE TRGE
Prof. dr. Aljoša Valentinčič je povedal, da ima področje okoljske, družbene in deležniške (ESG) odgovornosti precej težav. Izpostavil je, da so naložbe v zelene industrije donosnejše kot naložbe v rjave industrije, a se pojavi težava donosa na strani posojilodajalcev. »Podjetja se na deklarativni ravni želijo obnašati trajnostno, a ko pogledamo, kaj v resnici počnejo, vidimo, da 70 odstotkov podjetij vidikov ESG ne povezuje s finančnimi učinki,« je dejal prof. dr. Valentinčič.
LJUBICA KNEŽEVIČ CVELBAR: IZZIVI TURIZMA PRIHODNOSTI
Z besedami »Slogan turizma v prihodnje bo ‘manj je več’. Kakovost pred količino. Manj potovanj, a ko potujete, bodite na cilju dalj časa in ne pričakujte, da bodo cene takšne kot v preteklosti, ker bodo višje,« je prof. dr. Ljubica Knežević Cvelbar povzela svoj prispevek na temo turizma. Na koncu je dodala še, da je to idealna priložnost za Slovenijo, ki nikoli ni bila destinacija za masovni turizem.
MOJMIR MRAK: GEOPOLITIČNA TVEGANJA NA SVETOVNEM IN EVROPSKEM NIVOJU V NASLEDNJEM DESETLETJU
Prof. dr. Mojmir Mrak se je dotaknil geopolitičnih tveganj, ki so v zadnjih letih, sploh pa po izbruhu pandemije covida-19, postala pomembna tema na globalnem nivoju. Orisal je ključna geopolitična tveganja v naslednjem desetletju, pri čemer je poudaril multilateralizem, večjo globalno nestabilnost in ekonomska tveganja ter pod vprašaj postavil EU način financiranja prek nizkih obrestnih mer. Pri tem je opomnil tudi na klimatske spremembe in tehnološka tveganja z vse večjimi pritiski kibernetskih napadov ter zaključil da »je tudi v naslednjem desetletju pričakovati nadaljevanje visokega nivoja geopolitičnih tveganj, verjetno pa tudi njihovo krepitev.«
TOMISLAV ČIŽMIĆ: »METAVESOLJE« MERCATOR
Tomislav Čižmić je orisal dejavnike, ki bodo določali prihodnost v podjetju Mercator d.d., pri čemer je poudaril pomen digitalizacije kot osnov uspešnega razvoja in prihodnosti trgovine, ne le v smislu celotnega prodajnega procesa, ampak tudi znotraj internih procesov. Meni, da je prihodnost zelena in trajnostna, predvsem v okviru logistike, distribucije in porabe energije. Nadaljeval je, da bodo pritiski na spremembe vse bolj prisotni s strani kupcev, standardizacije proizvodnje ter v transportu, pri čemer bodo trgovci v prihodnje še bolj nadzorovali dobavne verige z izborom relevantnih partnerjev. Dodal je, da je prihodnost pretočna, pregledna in skupnostna, ter zaključil, da »prihodnost prinaša nov trg, saj trgovina prihodnosti presega fizični prostor.«
POLONA DOMADENIK MUREN: IZZIVI DIGITALNE EKONOMIJE – KAKO NOVE MODELE VKLJUČITI V OBSTOJEČE?
Prof. dr. Polona Domadenik Muren je govorila o platformah in tem, kako se te razlikujejo od linearnega poslovnega modela: »Bistvo platform ni v tem, da ima uporabnik na razpolago tisoč različnih proizvodov. Ključna vrednost je ta, da se mu ponudijo tisti proizvodi, ki najbolj ustrezajo njegovim željam, pričakovanjem in zahtevam.« Je pa prof. dr. Domadenik Murnova posvarila pred monopolizacijo platform, ko je izpostavila spor med Applom in Epicom ter opozorila tudi na problematiko dela prek platform, saj na tem področju prihaja do množičnih kršitev delovnopravne zakonodaje.
DENIS OŠTIR: WHY D2C IS A HEADACHE—AN EXAMPLE FROM THE CONNECTED TV WORLD
Denis Oštir je spregovoril o ponovnem razmahu televizorjev, ki pa so postali pametni. Kot takšni svojim proizvajalcem omogočijo neposreden dostop v dnevno sobo potrošnikov in razcvet poslovnih modelov D2C (neposredno do potrošnika). »Nobenega razloga ni, da televizor ne bi mogel postati orodje za potrošnjo,« je dejal Oštir.
Uroš Konda in Anja Puc, EF News