Tuji in domači mediji po ameriških volitvah poudarjajo možne posledice ponovne izvolitve Donalda Trumpa. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da to Evropi prinaša dodatna tveganja. Na primer, MMC je poročal, da bi uvedba Trumpovih 20-odstotnih carin Nemčiji lahko povzročila 33 milijard evrov škode. Čeprav je prihodnost nepredvidljiva, je razumevanje makroekonomskih trendov ključno za strateške odločitve, tudi v našem gospodarstvu. O vzrokih in posledicah smo se pogovarjali z Jožetom Damijanom in Tamaro Pavasović Trošt, z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Pogovor smo dodatno poglobili na CPOEF E-TALK: Zmaga Trumpa v ZDA, kakšne bodo posledice za Evropo in svet, kjer sta se nam pridružila še Mojmir Mrak, Ekonomska fakulteta in Tine Kračun, Inštitut za strateške rešitve.
Donald Trump je znan po svoji politiki “America First”, ki se osredotoča na interese ZDA, lahko tudi na račun drugih držav. Napovedi za dodatno destabilizacijo Evrope se vrstijo.
Damijan: »Ne delim mnenja, da bi Trumpova zmaga dodatno škodovala Evropi. Prvič, evropsko gospodarstvo je že zdaj v težavah zaradi energetske krize, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini. Visoke cene energije povzročajo deindustrializacijo in selitev proizvodnje v tujino, predvsem na Kitajsko in v ZDA. Bidnova administracija je to spodbujala s subvencijami podjetjem za investicije v izbrane tehnološke sektorje. Drugič, Trump napoveduje hitro končanje vojne v Ukrajini, kar bi zmanjšalo negotovost in cene energije, s tem pa izboljšalo konkurenčnost EU. Tretjič, če Trump uvede carine, ima EU svoje vzvode, kot so omejevanje ameriških investicij ali regulacija tehnoloških podjetij.
| »Ne delim mnenja, da bi Trumpova zmaga dodatno škodovala Evropi.« |
Trump prinaša pomemben paradoks – njegove politike bodo slabe za svet, vendar lahko posredno pomagajo Evropi. Najbrž edina korist od Trumpove izvolitve in njegovih politik bo, da se bo EU prisiljena končno politično in vojaško osamosvojiti od ZDA. Trump bo Evropo preprosto prisilil v to.«
Kako se lahko Evropa zaščiti v primeru uvedbe dodatne carine?
Damijan: »EU ima na voljo »orožja«. Ne toliko na področju zunanje trgovine, pač pa predvsem glede ameriških finančnih naložb in glede dejavnosti ameriških tehnoloških podjetij v EU ter glede ameriških interesov, da bi sodelovali v evropski jedrski renesansi. EU države imajo vzvode, s katerimi lahko umirijo Trumpove eskapade in s pomočjo katerih lahko dosežejo ustrezne in za EU ugodne rešitve. Nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je to v prejšnjem Trumpovem mandatu že uspešno demonstriral.«
Kaj so glavni izzivi za ameriško gospodarstvo? Kako namerava Trump to rešiti?
Damijan: »Pričakujemo, da bo znižal davke, predvsem za bogate in odpuščal birokrate, ki jih smatra za nepotrebne. Prav tako bo nadaljeval trgovinsko vojno s Kitajsko, vendar bolj pragmatično – kitajska podjetja bi lahko prodajala v ZDA, če bodo proizvodnjo preselila tja. Tako bi ustvaril nova delovna mesta doma, a bi s tem tvegal višje cene za potrošnike. Prav tako je mogoče pričakovati, da bo Trump nadaljeval svoj križarski pohod proti boju proti podnebnim spremembam, in sicer da bo spet umaknil ZDA iz pariškega sporazuma ter da bo odobril nove koncesije naftni industriji za izkoriščanje nahajališč v obeh oceanih.«
Ali lahko Trump res konča vojne, kot obljublja? Kakšne so omejitve?
Damijan: »Trump bi si morda to želel, vendar bo imel velike težave. Neokonzervativci in vojaške strukture bodo nasprotovale morebitnim popuščanjem Rusiji ali zmanjšanju podpore Izraelu. Poleg tega se Trump sooča s političnim pritiskom – zlasti od vplivnih finančnih lobijev, ki podpirajo njegovo politično kariero.«
Trump se ponaša z idejo, da bo “Ameriko spet naredil veliko, zdi se, da so se ZDA znašle v situaciji, kjer nimajo več nespornega vodilnega položaja na svetovnem prizorišču. Lahko rečemo, da tudi Amerika ni več tisto, kar je nekoč bila?
Damijan: »Res je, ZDA so nekoč vodile na gospodarskem, vojaškem in tehnološkem področju, vendar jih je Kitajska zdaj prehitela v gospodarstvu in tehnologiji, Rusija pa v vojaški industriji. ZDA so izgubile moč uveljavljanja mednarodnega reda, saj ne morejo več prepričati večine držav, naj sledijo njihovim sankcijam. Svet postaja multipolaren, ZDA pa bodo morale najti nov način sodelovanja z drugimi silami, kot so države BRICS+.«
Zakaj je Amerika volila Trumpa?
Damijan: »Gre za »anti -Biden« vidik. Prvi razlog je ekonomska situacija, inflacija načenja kupno moč prebivalstva. Sledi kulturno-ekonomski učinek, odpor do nekontroliranega priseljevanja. Tretji razlog je vojaško-ekonomske narave, in sicer ne toliko zaradi nasprotovanja vojnam tam daleč v preostalem svetu, pač pa, ker ameriški vojaški angažma pomeni tudi finančnega in zahteva velika povečanja vojaških izdatkov in javnega dolga. Bidnova administracija je našla desetine milijard dolarjev za pomoč Ukrajini in Izraelu, za pomoč ljudem v stiski zaradi orkana pa je namenila bagatelne zneske.«
Pavasović Trošt: »Tokrat je nedvomno, da so nekatera ključna vprašanja, sanje demokracije (migracije, ekonomija, splav), bistveno razdelile ameriške volivce. Pri tistih, ki jim je najbolj pomembno vprašanje migracije in ekonomije, je imel Trump imel več kot ¾ podpore. Kamalo Harris so v enakih deležih podpirali volivci, ki jim je ključno vprašanje stanje demokracije in splav.«
Kako je mogoče, da je med volilci Trumpa toliko posameznikov, ki spadajo med skupine, ki jim naj Trump ne bi bil naklonjen (npr. latinoameričanov)?
Pavasović Trošt: »Ta del je še posebej presenetljiv. Med svojo kampanjo in prejšnjim mandatom je Trump večkrat zavzel ostro stališče do migracij. V kampanji je kritično izpostavljal priseljence iz Haitija, mnogi so mnenja, da je v času poplav leta 2017 pozabil na Portoriko. Kasneje je celo predlagal prodajo Portorika, ki je ameriško ozemlje z veliko latinoameriško populacijo. Trumpova politika do migrantov je vključevala zapiranje oseb, ki so poskušale nezakonito prečkati mejo, pri čemer so bili otroci ločeni od staršev, kar je sprožilo obsežno kritiko.
Pod njegovim mandatom je prišlo do porasta rasnih napetosti, ki niso vplivale zgolj na Afroameričane, temveč tudi na latinoameriško skupnost. Kljub temu pa je na teh volitvah Trump zabeležil večjo podporo prav med Latinoameričani.«
| »To kaže, da v času gospodarske negotovosti številnim volilcem prioriteta postane vprašanje preživetja, medtem ko so ostala vprašanja postavljena v ozadje.« |
Pred in povolilna obljuba: Trump bo predsednik vseh državljanov. Kaj bi bila lahko strategija zapiranja vrzeli med republikanci in demokrati?
Pavasović Trošt: »Trump, kot osebnost in politični fenomen, s svojimi besedami in dejanji pogosto razdvaja, vzbuja strah in neti napetosti, zato ostaja vprašanje in dvom, ali je res lahko predsednik za vse oz. bo zgolj izvoljeni predstavnik večine, v temeljnem demokratičnem smislu.
Največja skrb je, kakšen vpliv bo Trump imel na demokratične ustanove. Upamo lahko, da bodo ameriške institucije – sodišča, Kongres in drugi mehanizmi “checks and balances” – dovolj močni, da preprečijo morebitne nedemokratične poteze.
Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je Trump že v prejšnjem mandatu dosegel konzervativno večino na Vrhovnem sodišču in da za nekatere ključne odločitve ne potrebuje večinske podpore v Senatu, ki jo tokrat sicer ima. To bi mu omogočilo lažje uresničevanje obljub, ki bi lahko imele negativne posledice tako za ameriško demokracijo kot za globalno stabilnost, zlasti glede stališč do Ukrajine in Bližnjega vzhoda.«
Komentar podpore Elona Muska and Johna Bezosa (in Trumpovo naklonjenost novim tehnologijam, npr. podporo Bitcoinu)?
Pavasović Trošt: »Trump je bil že v preteklosti naklonjen novim tehnologijam, zato podpora ni presenetljiva. Je pa vloga Muska v tej kampanji zgodovinska izjema in lahko vzbuja skrb. Omogočanje, širjenje ali vsiljevanje stališč in informacij iz izbranih virov na platformi s 500 milijoni uporabnikov, odpira vprašanja o vlogi medijev ter vplivu posameznikov z izjemnim tehnološkim in medijskim dosegom na javno mnenje.
Trenutna situacija kaže na vse večjo moč tehnoloških monopolov, ki svoje vplivne mreže gradijo na zbirki podatkov posameznikov in celotne družbe. Ko se ta moč uporablja v politične namene, se dodatno spodkopava regulatorna sposobnost držav, kar postavlja pod vprašaj javni interes in pravico vsakega državljana do nepristranskih informacij.«
Ali mogoče kljub vsemu Amerika še ni zrela za žensko predsednico?
Pavasovič Trošt: »Nisem povsem prepričana, da je zgodba tako preprosta, čeprav je res vprašanje, ali so ZDA pripravljene na žensko predsednico. Ključno vprašanje pa je, ali je bila težava v sami kandidatki, pomanjkljivi kampanji stranke, ali pa preprosto v tem, da je Kamala Harris veljala za nadaljevanje Bidenove politike, ki je bila pri volivcih precej negativno ocenjena.
Gospodarska situacija in zaskrbljenost ljudi glede lastnega ekonomskega položaja sta se izkazala za odločilna dejavnika v teh volitvah. Harrisovi kampanji očitno ni uspelo dovolj prepričljivo nagovoriti teh vprašanj, da bi volivce prepričala v možnost pozitivnih sprememb.«