Na okrogli mizi z naslovom Realnost energetskega prehoda: Kakšno je pravo ravnovesje med nizkoogljičnimi viri in stabilno oskrbo? so strokovnjaki s področja energetike osvetlili ključne izzive, opozorili na tveganja in predstavili predloge energetske prihodnosti. Dogodek je moderiral Matej Lino Pirc, doktorski študent Ekonomske fakultete, ki je ponudil poglobljen vpogled v nujne ukrepe za prehod Slovenije na nizkoogljično prihodnost.
V uvodnem delu so govorci poudarili, da je energetski prehod ključen za doseganje razogljičenja, večje energetske neodvisnosti ter odpornosti na podnebne spremembe. Kljub temu ostaja eno največjih izzivov iskanje ravnovesja med hitro rastočim deležem obnovljivih virov energije in zagotavljanjem stabilnosti elektroenergetskega sistema.
Dejan Paravan, Gen energija, je izpostavil, da trenutna energetska struktura, ki temelji na hidro, termo in jedrski energiji, ni zadostna za doseganje trajnostnih ciljev. Po njegovem mnenju je postopna opustitev termoelektrarn, ki so visokoogljični viri, neizogibna, kar bo povečalo potrebo po stabilnih nizkoogljičnih virih, pri čemer ima jedrska energija osrednjo vlogo. Dodal je, da Slovenija brez izgradnje dodatnega jedrskega bloka ne bo mogla zagotoviti dolgoročne in zanesljive energetske oskrbe.
Jedrska energija je bila označena kot ključni stabilni vir, ki omogoča visoko zanesljivost oskrbe, nizke dolgoročne stroške in minimalen ogljični odtis. Vekoslav Korošec, Gospodarska zbornica Slovenije, je še posebej poudaril nenadomestljivo vlogo jedrske energije v kriznih razmerah, saj zagotavlja stabilnost sistema tudi ob večjih motnjah. Kot primer je navedel razpad italijanskega elektroenergetskega sistema leta 2003, ko je Jedrska elektrarna Krško (JEK) omogočila hitro obnovitev oskrbe.
Gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK 2) je osrednji projekt za prihodnost slovenskega elektroenergetskega sistema. Jože Damijan, Ekonomska fakulteta, je predstavil makroekonomske koristi projekta, ki bi med gradnjo prispeval k 4–7 % letni rasti slovenskega BDP, med obratovanjem pa povečal gospodarsko rast za dodatnih 0,1–0,2 % na leto. Poudaril je, da jedrska energija zagotavlja konkurenčne cene električne energije in zmanjšuje energetsko odvisnost, kar je ključno za dolgoročno ohranjanje gospodarske stabilnosti.
Nestanovitnost obnovljivih virov, kot sta sončna in vetrna energija, ostaja velik izziv za stabilnost energetskega sistema. Čeprav so obnovljivi viri bistveni za razogljičenje, brez stabilnih virov ne morejo zagotavljati zanesljive oskrbe. Vekoslav Korošec je opozoril na potrebo po modernizaciji distribucijskih omrežij, ki morajo podpirati razpršene vire in omogočiti učinkovito shranjevanje presežne energije.
Kot ključne rešitve so govorci izpostavili gradnjo JEK 2, ki bi predstavljal stabilen in nizkoogljičen vir energije, dopolnjeval obnovljive vire ter zmanjšal potrebo po uvozu energije. Modernizacija omrežja in vlaganje v distribucijsko infrastrukturo sta prav tako nujna za vključevanje razpršenih obnovljivih virov energije. Med pomembnimi rešitvami so omenili tudi razvoj akumulacijskih tehnologij, kot so hranilniki energije in črpalne hidroelektrarne, ki bi pripomogli k boljšemu izkoristku obnovljivih virov.
Govorci so opozorili, da bi Slovenija brez stabilnih virov energije postala še bolj odvisna od uvoza, kar bi povečalo stroške in zmanjšalo zanesljivost oskrbe. Jože Damijan je izpostavil primer Nemčije, kjer je prehitra opustitev jedrske energije povzročila energetsko krizo in višje stroške za za gospodinjstva ter industrijo.
Diskusija se je zaključila z enotnim pozivom k sprejemanju dolgoročnih strateških odločitev. Dejan Paravan je poudaril potrebo po jasni viziji in strokovno podkrepljeni strategiji za energetski prehod. Ta mora temeljiti na širšem družbenem konsenzu glede ključnih projektov, kot je JEK 2, ter usklajevati ekonomske, okoljske in družbene cilje. Slovenija ima priložnost, da postane vzorčni primer uravnoteženega energetskega prehoda. S kombinacijo stabilnih virov, obnovljivih virov in sodobnih tehnologij lahko doseže trajnostno energetsko prihodnost, ki bo zagotavljala gospodarsko konkurenčnost in energetsko neodvisnost.