CPOEF »E-TALK«: Univerzalni temeljni dohodek: utopija ali realen koncept za življenje v prihodnje?

V trenutnem času se odpirajo intenzivne razprave o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) v posameznih državah, tudi v Sloveniji, ki pa se razlikujejo v mnogih dimenzijah, vključno z višino, skupino prejemnikov, virom financiranja in podobno. Med zagovorniki pa je enotno mnenje, da bi prav univerzalni temeljni dohodek lahko bil odgovor na napovedano krizo in na izzive v času po pandemiji. Dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete pravi, da se UTD za razliko od klasične socialne države ukvarja z intervencijo “ex ante” in ne “ex post”, kar pomeni, da ne zahteva, da se najprej zgodi krivica oz. upravičenost do družbenega transferja ampak izenačuje stanje in možnost ljudi v družbi zato, da prepreči slabosti, ki jih je imel prejšnji sistem. 

UTD je redno denarno nakazilo, ki ga posameznik prejme brezpogojno. Pravijo, da je UTD ena od velikih reformatorskih idej 21. stoletja, zanj pa je značilno, da je individualen (namenjen posamezniku), univerzalen (prejmejo ga vsi stalni državljani) in enak za vse, ne glede na njihovo delo ali obstoječe premoženje. 

Prof. Marko Jaklič iz Ekonomske fakultete pravi, da bi univerzalni temeljni dohodek sistemsko povezal vse ljudi na enotni osnovi in meni, da se mu koncept ne zdi več, tako rečeno, utopičen ter da se ga da pripeljati v vzdržen javno finančni sistem. V Sloveniji je trenutni interventni zakon prinesel tako imenovani temeljni dohodek za samozaposlene, upokojence in študente. Opozoriti sicer velja, da ne gre za pravi UTD, med drugim na primer morajo samozaposleni dokazovati upad prihodkov, kar je v nasprotju z načelom brezpogojnosti UTD. 

Ko govorimo o UTD ne smemo pozabiti niti na tako imenovane mehke posledice, ki jih prinaša. Izpostaviti velja rezultate Finskega testnega obdobja, ki je trajal med letoma 2017 in 2019 in v katerem je 2.000 brezposelnih prejemalo UTD v višini 560 eur mesečno. Strokovnjaki sicer opozarjajo na nekatere bistvene omejitve poskusa, kljub temu pa ta ni pokazal vpliva na večjo zaposlenost, je pa imel pozitivne posledice na splošno počutje posameznikov – testna skupina je občutila manj stresa, čutili so večjo samozavest glede prihodnosti, manj zdravstvenih težav. 

Nekatera imena Silicijeve doline, kot so Mark Zuckerberg in Richard Branson pravijo, da bi univerzalni temeljni dohodek omogočal ljudem, da so bolj kreativni in bolj naklonjeni sprejemanju poslovnim tveganjem, kar bi stimuliralo gospodarstvo. UTD naj bi tako povečal konkurenčnost posameznikov, podjetij in držav. Matej Čer iz podjetja Avant Car je mnenja, da posameznik, ki dela tisto, kar ga veseli seveda prispeva k konkurenčnosti podjetja. Hkrati vidi UTD, kot amortizer, ki nam omogoča, da finančno varno preživimo prehodno obdobje in se tako lažje ter hitreje odločimo tudi za menjavo službe ali menjavo poslovnega modela. Posledično se približujemo samemu sebi, osebno rastemo, kot družba pa se približujemo trajnostnemu razvoju. 

V debati o prihodnosti UTD se torej sprašujemo o tem kakšne so njegove dimenzije, kakšen vpliv bo imel na finančno varnost posameznikov in ali res omogoča večjo inovativnost in konkurenčnost posameznika. Nekateri trdijo, da univerzalni temeljni dohodek opušča idejo, da morajo biti dohodki skladni z družbenimi zaslugami posameznika, koncept UTD vidijo, kot dajanje denarja brez obveznosti in posledično podpiranje brezdelja. Drugi so mnenja, da daje možnost bogatim, da postanejo še bogatejši. 

Prijavi se na naše novice in ostani obveščen

    S prijavo se strinjam s politiko varovanja podatkov in podajam soglasje, da CPOEF do preklica hrani in obdeluje moje osebne podatke za obveščanje o aktualnih izobraževalnih programih, konferencah in dogodkih preko elektronske pošte. Preklic soglasja je možno opraviti s poslanim sporočilom na elektronski naslov cpoef@ef.uni-lj.si.