Epidemija covida-19 se precej pozna v prehranski industriji, tako pri posameznikih kot tudi na ravni vrhunske gastronomije. Tokratni CPOEF E-talk »Gastronomija po covidu-19« orisuje nekatere pomembne trende v gastronomiji ter predstavlja (verjetne) spremembe in posledice zaradi epidemije covida-19. Slovenija ima zaradi svoje lokalne pridelave velik potencial, ki ga tudi med epidemijo vse bolj izkoriščajo restavracije višje ravni.
Gostje CPOEF E-talka: Gastronomija po Covid-19, trendi in spremembe!, Evgen Benedik (Biotehniška fakulteta UL), Gregor Rozman (Protokolarni chef, JGZ Brdo), Kris Pavlin (The Amaze Foods) in Uroš Štefelin (prejemnik Michelinove zvezdice 2020, Vila Podvin), so izpostavili trende, kot so obrat k lokalnemu ter posodabljanju tradicije, porast uporabe živil na rastlinski osnovi ter butični turizem, pri čemer je avtentičnost Slovenije v lokalnih doživetjih, prednosti teh pa se Slovenci, po mnenju gostov, premalo zavedamo.
Kris Pavlin izpostavlja odločitve t. i. »reševalcev sveta«, ki se vse bolj usmerjajo k nadomestkom mesa ter rastlinsko pridelani hrani, vendar je pri presoji potreben celosten pregled. »Za 1 gram govejega mesa potrebujemo 10 gramov rastlinskih beljakovin, na ravni 100-gramskega burgerja pa to pomeni 3000 litrov vode, štiri kilograme proizvedenih emisij ter od 7 do 8 kvadratnih metrov pridelovalnih površin.« Ob tem Benedik dodaja, da se v kulinariki in živilski industriji išče alternative (trenutni hit je morska trava), za ohranjanje okolja pa je možnih več pristopov. »Živilska industrija še zdaleč ni edino področje, ki lahko ugodno vpliva na okolje,« pojasni. Opaža pa pomanjkljivost Slovenije, ki ne vlaga dovolj v hrano rastlinskega izvora. V nasprotju s trendom, ki narekuje razvoj v smeri porasta t. i. super živil, »Slovenci, za razliko od tujcev, tega ne prepoznavamo kot dodane vrednosti.«
Rozman vpliv koronavirusa na delo v restavracijah vidi kot izziv, pri čemer je treba ohraniti enako raven kot pred virusom. »Kar se bo spremenilo, bodo sestavine. Koronavirus nas je naučil veliko in najboljši bomo iz situacije prišli še boljši,« optimistično dodaja. Po mnenju Štefelina v času koronavirusa ni dovolj biti zgolj za štedilnikom in kuhati, ampak so se odprli tudi drugi programi, pri čemer je sam vzpostavil tudi Zoom delavnice, ki so se izkazale za uspešne. Ob tem pa ravni ne smemo spuščati, saj bo odprtju restavracij sledil povečan obisk, kot se je pokazalo že ob koncu prvega vala. Dodaja tudi, da bodo največje probleme pri odprtju imeli tisti, ki kadra niso ohranili in obdržali v določeni kondiciji. »Bodimo samozavestni pri tem, kar imamo. Imamo pošteno kmetijstvo s kakovostnimi surovinami, če so pa kmetje še ekološko usmerjeni, je pa to to,« še dodaja.
Kmečki turizem, z ogromno možnostmi tako za tujega kot domačega turista, govorniki ocenjujejo kot velik, neizkoriščen ter premalo promoviran potencial Slovenije in hkrati pomembno priložnost za razvoj v prihodnosti. Rozman je mnenja, da »si nekateri radi privoščijo doživetje in prav je, da tem omogočimo nekaj novega, nekaj več.« Vprašanje, ki se poraja, je, ali bodo slovenski turistični ponudniki to uspešno izkoristili.
Če vas omenjene teme pritegnejo, vabljeni k ogledu celotnega dogodka CPOEF E-TALK: Gastronomija po Covid-19, ki ga je moderirala novinarka RTV in poznavalka visoke kulinarike Kaja Sajovic:
Peter Levstek, Efnews
CPOEF E-TALK: BUSINESS INTELLIGENCE vs. BUSINESS INTUITION in strategic decision making
How do you see Business Intelligence (BI), as a technology or as a concept? Either way, it is about delivering relevant and reliable information to the right people at the right time with the goal of achieving better decisions faster. But there is so much more to it than that!
Business intelligence vs business intuition. Which one plays the key role in organisations’ strategic decision making? Well, since we are economists you certainly know our answer – “it depends”! However, we can say that data and intuition reinforce each other. In other words, we use BI to inform our intuition and simultaneously intuition helps us to look at the right data and algorithms that provide the “best” decisions.
In CPOEF E-TALK we have focused on the strategic role that data analytics can have for a company. With our guest speakers we have discussed the added value of BI and its practical implications. More precisely, we tried to answer the following questions:
Guest speakers:
If you are caught by our ideas you can watch the whole discussion below:
Subscribe to the CPOEF newsletter below and be informed of all further CPOEF E-TALKS and webinars.
*V torek, 12. januarja je potekal CPOEF E-TALK na temo osebnega znamčenja (t.i. personal branding). Spodaj si lahko preberete novico o dogodku v angleškem jeziku in ogledate celoten posnetek pogovora.
Building your public presence is an incredible tool when looking for work or seeking career opportunities. Personal branding is not only important for freelancers and entrepreneurs, but also for young professionals and job seekers who must understand the process of presenting themselves as a marketable brand. We had an interesting and rich in content debate with our guest speakers:
Personal branding is attracting luck to your life and business. It is composed of a person and something else, that is a sort of promise to yourself or a set of expectations. However, there are different approaches to achieving the same objectives when creating a personal brand. But which one is the best? Doing things organically without strategies or planning everything in advance? A flexible way of work on one hand or certainty and strict planning on the other? Either way, always stay authentic and passionate about what you do.
We believe there is no single-handed approach to creating a personal brand whether there are strategies involved or intuition is used. Some people do their work completely intuitively or organically, but as we “read books”, we try different theories and improve ourselves. We look for the ones that suit us the most. As we do that it means that we think about what we are doing, about who we are, and about what our weaknesses and strengths are. Later, if the evidence supports our strategies, we just jump and listen to our intuition. But first, we think! Below there are a few useful tips for applying authenticity to building your personal brand:
You can watch the whole discussion below:
V četrtek smo v online debati CPOEF E-talk gostili tri izjemne goste, red. prof. dr. Aljošo Valentinčiča, dr. Nikolaosa Dimitriadisa ter mag. Žiga Vižintina, ki so razvili debato na temo Brain connects all (Možgani povezujejo vse).
Sprehodili so se prek optimizma, čustev ter občutkov, predstavili njihove vplive na odločitve posameznika, pokazali razlike med emocionalnim in racionalnim umom, se dotaknili meditacije ter končali s temo motivacije. Vse to smo seveda opazovali z nevroznanstvenega vidika delovanja naših izjemnih človeških možganov. Vsi izmed sodelujočih so z nami delili izkušnje in znanje s področja nevroznanosti, na katerem so tako ali drugače prisotni več kot desetletje.
Zanimivo je prepletanje racionalnega z emocionalnim razmišljanjem v procesu človekovega odločanja. Medtem ko je dr. Valentinčič izpostavil, da mora biti posameznik optimist, da sploh investira, in mora nekako verjeti v vsaj dolgo, če že ne svetlo, prihodnost, je mag. Vižintin temu nasprotujoče zagovarjal nečustveno racionalnost pri dolgoročnem investiranju. Nenavadno kombinacijo miselnega in emocionalnega delovanja je pod drobnogled vzel dr. Dimitriadis.
Pri tej navdušujoči debati, polni uporabnih napotkov, sta za ekonomiste morda zanimiva dva primera, omenjena v njej. Prvi je ta, da mediji hočeš nočeš igrajo pomembno vlogo v percepciji. Ne samo to, raziskave so pokazale, da družbena omrežja (v tem primeru Twitter) dodajo 1 % pri nihanju in spremembi tržne vrednosti podjetja. Drugi primer pa se nanaša na uporabo logike in čustev v komunikaciji podjetij do kupca ter vplivu na nakupno odločitev. Nič novega ni, da čustva vodijo nakupovalne odločitve, kar pa je navdušujoče, je to, da je poskus združitve dejstev (številk in drugih podatkov) in emocionalne zgodbe v istem oglasu vodil do slabšega prodajnega uspeha kot v primeru zgolj uporabe emotivnih komponent.
Izjemno zanimiva debata, iz katere bi se dalo izpostaviti še marsikaj, zato vas vabimo k ogledu posnetka e-debate (v angleškem jeziku) na YouTube kanalu CPOEF.
Danica Tajčman, Efnews
Mobilno bančništvo v Sloveniji še v povojih
Čeprav se vam morda zdi, da lahko na mobilnih napravah opravite skoraj vse bančne posle, primerjava s tujino kaže, da je prostora za izboljšanje pri slovenskih spletnih in mobilnih bankah še zelo veliko, mobilno bančništvo pa ima velik potencial za razvoj.
V sredo, 11. novembra 2020, je potekal CPOEF E-talk v sodelovanju s podjetjem Deloitte in Alumni EF o digitalni zrelosti slovenskih bank, ki ga je otvorila Maša Madon iz CPOEF. Temelj za razpravo je bila raziskava družbe Deloitte, ki jo je predstavil Mitja Kumar in v kateri je bilo v bankah širom Evrope primerjanih kar 1.108 funkcionalnosti digitalnega bančništva. Pokazala je, da so banke v Sloveniji med najmanj digitalno zrelimi v Evropi. Najbolj digitalno zrele so, morda presenetljivo, turške banke.
Vito Gosar iz NLB je dejal, da situacija v slovenskih bankah ni tako kritična kot kaže raziskava. Izpostavil je, da bi morale banke v Sloveniji več narediti na digitalizaciji vzpostavitve in prekinitve odnosa med banko in stranko. Slovenska zakonodaja predpisuje, da bančnega računa brez vsaj videoidentifikacije ni mogoče odpreti. To je ostrejši predpis od tistega, ki ga predvideva evropska zakonodaja, in bi ga bilo treba omiliti. Razpravljavci so izpostavili t. i. neo banke, ki imajo zaradi zgoraj omenjene omejitve sedeže v drugih državah EU. Temu, da je ovira za hitrejši razvoj digitalnega bančništva rigidna slovenska zakonodaja, se je pridružil tudi Aleksander Kurtevski iz Bankarta. Predlagal je centralizacijo avtentikacije, ki bi uporabnikom zelo olajšala uporabo storitev, od katerih pričakujejo visoko mero varnosti.
Raziskava je pokazala tudi, da je stik s stranko prek mobilne naprave prihodnost poslovanja bank s fizičnimi osebami. Že sedaj, ko pametne mobilne naprave uporabljamo le malo več kot eno desetletje, je stikov med banko in fizično osebo prek mobilnih naprav mnogo več kot v živo. Pandemija koronavirusa je to neravnovesje še povečala.
Matej Golob Matzele iz NKBM je izpostavil, da je spletna banka NKBM prejela najvišjo oceno za mobilno in spletno mobilno bančništvo v Sloveniji. Se je pa strinjal z oceno Vita Gosarja iz NLB, da »slovenski trg digitalnega bančništva v primerjavi z evropskim ni na najvišji ravni. Treba se je zavedati, da je turški bančni sistem v celoti precej bolj razvit kot slovenski, saj gre za trg, ki ima več kot 80 milijonov strank, zaradi česar je mogoče v digitalizacijo investirati veliko več.«
Na to, da je uporabnikov spletnega in mobilnega bančništva v Sloveniji relativno malo, in sicer samo polovica prebivalcev, se je navezal prof. dr. Aleš Groznik z Ekonomske fakultete, ki je izpostavil, da je razlog za to predvsem strah glede varnosti, ki je v tujini že izginil, v Sloveniji pa še vztraja. Povedal je, da lahko del odpravljanja strahu pred »nevarnostjo« mobilnega bančništva odpravljajo izobraževalne ustanove, levji delež bremena pa je na bankah. Glede varnosti je Aleksander Kurtevski iz Bankarta povedal, da se ljudje očitno ne zavedajo, da je ravno gotovina najmanj varen plačilni instrument. Plačilna kartica z magnetnim trakom je varnejša, plačilna kartica s čipom pa še toliko bolj. Najvarnejša je biometrična mobilna denarnica.
Glede prihodnosti slovenskega digitalnega bančništva sta tako Vito Gosar iz NLB kot tudi Matej Golob Matzele iz NKBM istega mnenja – da sta uspešna in učinkovita analiza podatkov, ki jih imajo banke o svojih strankah, ter pretvorba teh podatkov v za stranke uporabne informacije izziv za prihodnja leta.
Celotno razpravo si lahko ogledate tudi na Youtube kanalu CPOEF.
Uroš Konda, EfNews
V sredo, 4. novembra 2020, je CPOEF – EF prispeva organiziral debato z naslovom »Turizem po COVID-19: od boja za preživetje do zmagovalcev«. Moderatorka debate, red. prof. dr. Ljubica Kneževič Cvelbar z Ekonomske fakultete, je odprla pogovor z aktualnimi trendi obračanja turizma v zeleno, digitalno ter inkluzivno storitev. In kaže, da je koronakriza celoten postopek izjemno pospešila.
Izvršni direktor podjetja Fraport Slovenija, mag. Janez Krašnja, je na začetku debate podal nekaj statističnih podatkov: širom sveta beležijo 60 % odpovedi letov, letalske družbe so utrpele milijardne izgube … Kljub temu da so številke odpuščenih ljudi vrtoglave, to še ni zagotovilo za obstoj letalskih družb. Prve vrnitve letov se že začenjajo, prvi čezoceanski let iz Evrope je letel ravno dan pred debato, nizkocenovni ponudniki so že napovedali lete iz Ljubljane, nekateri januarja, drugi pa marca naslednje leto. Optimistična napoved popolnega okrevanja sega v leto 2024. Pričakovane in predvidene so spremembe letalskih storitev, ki bodo vodile v majhne številke in visoke cene.
Leto 2020 je zagotovo najslabše leto v zgodovini hotelirstva, izgube so milijonske. Mestno hotelirstvo je bilo 70 % odvisno od letalskih poletov, je nadaljeval Gregor Jamnik, generalni direktor ljubljanskega hotela Slon in predsednik Združenja hotelirjev Slovenije. Treba je poudariti, da statistika velja za prvi val širjenja koronavirusa. In vendar jo je Ljubljana še dobro odnesla, pravi, če jo primerjamo z ostalimi evropskimi velemesti. Spremembe turizma tu vodijo v butično hotelirstvo in butični turizem. Čeprav infrastruktura slovenskih hotelov načeloma ni osnovana na majhnosti, meni, da se lahko butičnost apelira na celotno Slovenijo. Tudi tu trenutne okoliščine vodijo v turistično ponudbo manjših številk in visokih cen.
Martin Jezeršek, generalni direktor podjetja Jezeršek gostinstvo, je za začetek povedal, da gostinstvo (ko je bilo seveda odprto), ki ima fokus na slovenskih gostih, ni doživelo velikih nihanj, je pa zaznati upadanje prometa na lokacijah, kjer je glavnina tujcev. Izguba seveda je, vendar pa se soočamo z razburljivim, zanimivim časom, v katerem je ogromno sprememb izven finančnega aspekta. V popolno digitalizacijo gostinskih in turističnih storitev ne verjame in je prepričan, da dejavnost kot taka ne bo izumrla. Digitalizacija na področju promocije je zagotovo aktualna. Vrhunske restavracije bodo po njegovem mnenju ostale, kot so, seveda z nekaj spremembami, saj bodo ljudje vedno povpraševali po kulinarični izkušnji.
Vabim vas, da si celotno debato, kako agilno nastopati v času koronakrize, ogledate spodaj.
Danica Tajčman, Efnews
Od blizu in na daleč. Kako hibridni timi oblikujejo prihodnost dela?
Avtorica: Maša Madon, Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete
V zadnjih mesecih smo postavljeni v situacijo, ko delo od doma ni več stalnica zgolj posameznikom iz IT panoge, velikih multinacionalk, freelancerji, digitalni nomadi in vsi ostali, ki so imeli to možnost že pred nujnostjo socialne distance. Po začetnih tehničnih in drugih mehkih izzivih, za katere lahko trdimo tudi, da so bili pogosto težava, je praksa dela od doma v številnih podjetjih pokazala pozitivne rezultate. Večina podjetij je imela pred obdobjem COVIDA delo od doma omogočeno le za peščico poklicev, predvsem v prodaji in na IT področju ali pa je bilo delo od doma vezano na izredne okoliščine. Danes ta ista podjetja načrtujejo, da bodo možnost dela od doma svojim zaposlenim omogočala tudi v prihodnje in da bo lahko le to predstavljajo kar 25 do 30 % delovnega časa. Najbolj pogoste prakse so tako imenovano izmensko delo v pisarni, kar pomeni, da je posameznik fizično prisoten v podjetju 2x ali 3x tedensko oz. se zaposleni tedensko izmenjujejo.
Osebno izkušnjo imam sicer iz manjšega tima, vendar ob pogovoru s poslovnimi partnerji iz večjih sistemov, ugotovim zelo podobno. Delo od doma, fizična odsotnost iz pisarne in manj stikov s sodelavci so prinesli številne posledice in spremembe. Najbolj očitne so logistične, manj vožnje, manj porabljenega časa za zaposlene in nižji stroški za delodajalce. Hkrati imajo delodajalci nenadoma odprto pot sodelovanja s talenti in posamezniki kjerkoli na svetu. Seveda velja omeniti tudi na prvi pogled skoraj prazne pisarne in možnost manjših najemnih stroškov v prihodnje. Zaposleni smo opažali, da se lažje osredotočimo na strateške delovne naloge in smo bolj skoncentrirani. Po drugi strani pa je bilo sprva zahtevno ohranjati zaupanje in energijo v timu, predvsem pa zagotavljati pogoje za kreativno in inovativno razmišljanje. Mnogi posamezniki niso ločevali službenega in prostega časa, odpiralo se je vprašanje konstantne dosegljivosti zaposlenih. Ob ustreznem vodenju in komuniciranju ter z uporabo ustrezne tehnologije in aplikacij pa je tudi proces inoviranja, sestankov in »brainstormingov« postal popolnoma izvedljiv in uporabnikom prijazen.
V timih, kjer je bilo delo od doma mogoče, smo ob nenadni odločitvi, da prenesemo vse procese online, poskrbeli za tehnologijo, opremo, pravne zadeve in določili pravila ter način dela v prihodnje. Redni online sestanki so omogočali, da ni prihajalo do vprašanj o vključenosti vseh članov tima, o pravičnosti, učinkovitosti, pripadnosti in podobno. Delo od doma je v nekaterih podjetjih postalo nuja, v drugih je to oblika nagrajevanja zaposlenih (ne pozabimo, da sta med vodilnimi vrednotami generacije milenijcev fleksibilnost in svoboda. Po ocenah trenutno posamezniki med 27 in 35 let predstavljajo skoraj 30 % delovne populacije). V vseh primerih pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, da delo od doma poteka nemoteno, da so delovne naloge uspešno zaključene, cilji doseženi, zaposleni pa motivirani in vključeni.
Procesi, odnosi, komunikacija in produktivnost so bili postavljeni pred izziv. Z izkušnjami, jasnimi pravili in uporabo ustreznih orodij lahko vzdržujemo kulturo sodelovanja, zadovoljstvo na delovnem mestu in doseganje poslovnih rezultatov.
Poleg multinacionalk, ter večjih sistemov, ki delujejo na različnih lokacijah bodisi po svetu ali lokalno, je obdobje, ko je del članov tima prisoten v pisarni, del pa dela od doma, zajelo praktično vsa podjetja. Spremembe smo doživeli vsi, za mnoge pa se je vzpostavila čisto nova dinamika dela, predvsem načina vodenja, motiviranja tima, zagotavljanja enakih pogojev in dostopa do informacij, dokumentov, prisotnosti na sestankih in podobno.
Vključenost posameznikov tima je še pred večjo preizkušnjo kot pri popolnem delu od doma (predvsem za tiste, ki delajo od doma v primerjavi s fizično povezanim timom v pisarni). Potrebna so bolj jasna pravila dela in procesov kot kadarkoli prej, pa vendar za zaposlene doma in v pisarni ne obstaja »one-size-fits-all« pristop. Najboljše prakse se bodo oblikovale z izkušnjami, napakami in uspehi.
10 nasvetov za vodje hibridnih timov:
Zagotovo pa bo lažje tudi tistim, ki bodo izziv reševali s pridobivanjem novega znanja. Če ste med njimi, vabljeni na Akademijo Vodenja hibridnih timov, kjer vas bomo opremili z znanjem in pristopi kako najbolje voditi svoj hibridni tim v prihodnje.
Gostili smo dr. Davida D. Friedmana, sina Nobelovega nagrajenca v ekonomiji Miltona Friedmana, ekonomista, pravnika in pisatelja.
Vabimo vas k ogledu predavanja dr. David D. Friedman na temo Market Failure: An Argument for and Against Government (Tržne nepopolnosti – argument za in proti državni intervenciji). V diskusiji se mu je pridružil tudi izr. prof. dr. Aleksandar Kešeljević iz Ekonomske fakultete.
Posnetek predavanja:
Na vprašanje ali je trenutna situacija priložnost ali ovira za inovacije v podjetju, smo iskali odgovor v tokratnem CPOEF E-TALKu, z Ivo Boscarolom (Pipistrel), Matej Čerom (Avant Car), Marko Javornikom (Voyego by Comtrade) in Miha Škerlavajem (Ekonomska fakulteta). »V vsaki krizi, transformaciji, se karte na novo delijo,« je dejal Miha Škerlavaj. Četudi finančne krize iz leta 2008 ne moremo primerjati z današnjo, je sedaj pravi čas za spremembe. Podjetja, ki so se najbolje odrezala v zadnji gospodarski krizi, so bila po analizi Boston Consulting Group tista, ki so imela likvidnostne rezerve in so vlagala v strateške rešitve.
V CPOEF E-TALKu: Inovacije: Ali vse, kar smo sanjali, že obstaja? boste našli odgovore na naslednja vprašanja:
Medijske objave:
V trenutnem času se odpirajo intenzivne razprave o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) v posameznih državah, tudi v Sloveniji, ki pa se razlikujejo v mnogih dimenzijah, vključno z višino, skupino prejemnikov, virom financiranja in podobno. Med zagovorniki pa je enotno mnenje, da bi prav univerzalni temeljni dohodek lahko bil odgovor na napovedano krizo in na izzive v času po pandemiji. Dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete pravi, da se UTD za razliko od klasične socialne države ukvarja z intervencijo “ex ante” in ne “ex post”, kar pomeni, da ne zahteva, da se najprej zgodi krivica oz. upravičenost do družbenega transferja ampak izenačuje stanje in možnost ljudi v družbi zato, da prepreči slabosti, ki jih je imel prejšnji sistem.
UTD je redno denarno nakazilo, ki ga posameznik prejme brezpogojno. Pravijo, da je UTD ena od velikih reformatorskih idej 21. stoletja, zanj pa je značilno, da je individualen (namenjen posamezniku), univerzalen (prejmejo ga vsi stalni državljani) in enak za vse, ne glede na njihovo delo ali obstoječe premoženje.
Prof. Marko Jaklič iz Ekonomske fakultete pravi, da bi univerzalni temeljni dohodek sistemsko povezal vse ljudi na enotni osnovi in meni, da se mu koncept ne zdi več, tako rečeno, utopičen ter da se ga da pripeljati v vzdržen javno finančni sistem. V Sloveniji je trenutni interventni zakon prinesel tako imenovani temeljni dohodek za samozaposlene, upokojence in študente. Opozoriti sicer velja, da ne gre za pravi UTD, med drugim na primer morajo samozaposleni dokazovati upad prihodkov, kar je v nasprotju z načelom brezpogojnosti UTD.
Ko govorimo o UTD ne smemo pozabiti niti na tako imenovane mehke posledice, ki jih prinaša. Izpostaviti velja rezultate Finskega testnega obdobja, ki je trajal med letoma 2017 in 2019 in v katerem je 2.000 brezposelnih prejemalo UTD v višini 560 eur mesečno. Strokovnjaki sicer opozarjajo na nekatere bistvene omejitve poskusa, kljub temu pa ta ni pokazal vpliva na večjo zaposlenost, je pa imel pozitivne posledice na splošno počutje posameznikov – testna skupina je občutila manj stresa, čutili so večjo samozavest glede prihodnosti, manj zdravstvenih težav.
Nekatera imena Silicijeve doline, kot so Mark Zuckerberg in Richard Branson pravijo, da bi univerzalni temeljni dohodek omogočal ljudem, da so bolj kreativni in bolj naklonjeni sprejemanju poslovnim tveganjem, kar bi stimuliralo gospodarstvo. UTD naj bi tako povečal konkurenčnost posameznikov, podjetij in držav. Matej Čer iz podjetja Avant Car je mnenja, da posameznik, ki dela tisto, kar ga veseli seveda prispeva k konkurenčnosti podjetja. Hkrati vidi UTD, kot amortizer, ki nam omogoča, da finančno varno preživimo prehodno obdobje in se tako lažje ter hitreje odločimo tudi za menjavo službe ali menjavo poslovnega modela. Posledično se približujemo samemu sebi, osebno rastemo, kot družba pa se približujemo trajnostnemu razvoju.
V debati o prihodnosti UTD se torej sprašujemo o tem kakšne so njegove dimenzije, kakšen vpliv bo imel na finančno varnost posameznikov in ali res omogoča večjo inovativnost in konkurenčnost posameznika. Nekateri trdijo, da univerzalni temeljni dohodek opušča idejo, da morajo biti dohodki skladni z družbenimi zaslugami posameznika, koncept UTD vidijo, kot dajanje denarja brez obveznosti in posledično podpiranje brezdelja. Drugi so mnenja, da daje možnost bogatim, da postanejo še bogatejši.