The “Resilient Ecosystem for Empowering Tourism SMEs – PHOENIX 4.0,” led by Arctur, has officially launched following its kick-off meeting on December 11–12, 2024, in Nîmes, France. Hosted by Open Tourisme Lab, the event laid a strong foundation for collaboration to strengthen European tourism, ensuring its resilience and future success in a global market.
PHOENIX 4.0 supports tourism SMEs, which make up over 90% of Europe’s tourism sector and employ 12.3 million people. Tourism contributes 10% of the EU’s GDP and drives economic growth, employment, and social development. SMEs are key to offering unique experiences and boosting regional economies but face challenges like over-tourism, seasonality, workforce shortages, and the need for sustainable, digital, and resilient practices. PHOENIX 4.0 addresses these issues to build a greener, smarter, and more resilient tourism ecosystem.
How Will PHOENIX 4.0 Help?
PHOENIX 4.0 will deliver tangible benefits to tourism stakeholders by training and supporting at least 120 SMEs across Europe, fostering cross-sector collaboration, and supporting 45 collaborative projectsaddressing challenges like circular tourism services, the green transition, data-driven tourism, digital innovation, and accessibility. It will also create the Tourism SMEs Resilience Navigator, which will provide sustainability and resilience indicators to deliver tailored consulting and technical support.
Addressing Key Challenges
PHOENIX 4.0 provides a comprehensive framework to help tourism SMEs tackle key challenges like environmental issues, fast-paced technological changes, and shifting consumer needs. The project focuses on four interconnected building blocks of resilience:
A Strong Consortium Led by Arctur
PHOENIX 4.0 brings together 8 partners from Slovenia, Spain, Iceland, France, Croatia, and Kosovo—bringing expertise from tourism strategy, training, and SME support. Led by Arctur (SI), a recognized leader in tourism innovation and digitalization, this diverse consortium ensures an inclusive approach to empowering tourism SMEs with skills in sustainability, digitalization, and resilience. Key contributors include Catalan Tourist Board (ES), The Iceland Tourism Cluster (ICE), Centre of Business Excellence (SI), Open Tourisme Lab (FR), Prishtina REA (RKS), AnySolution (ES), and Dubrovnik Development Agency (CRO). With rich experience in EU projects, they work together to empower SMEs with the skills and tools to thrive in a rapidly changing tourism industry.
“At the heart of PHOENIX 4.0 lies a mission to foster collaboration, leverage innovation, and create synergies with key EU strategic projects,” said Katarina Ceglar, Project Lead from ARCTUR, during the kick-off meeting in Nîmes, France.
Driving Collaboration for Long-Term Impact
Building on the successes of previous COSME/SMP initiatives, PHOENIX 4.0 is supported by 77 European stakeholders, including ministries, Destination Management Organizations (DMOs), and other key organizations. This broad collaboration ensures a long-term impact and alignment with the Transition Pathway for Tourism goals to foster a sustainable, resilient, and competitive tourism sector. The project is proudly funded by the European Innovation Council and SMEs Executive Agency (EISMEA) under the SMP-COSME programme.
What’s Next for PHOENIX 4.0?
In the coming months, PHOENIX 4.0 will map trainers and launch the PHOENIX 4.0 Academy and PHOENIX 4.0 Lab. The Academy will provide SMEs with online courses on sustainability, digitalization, and innovation, while the Lab will offer consulting, technical support, and tailored resources to help SMEs scale and improve their environmental performance. Both initiatives will leverage the Tourism SMEs Resilience Navigator to provide customized guidance and impactful outcomes.
Stay tuned for updates and follow PHOENIX 4.0 as we shape a sustainable, resilient, and thriving future for Europe’s tourism sector!
This project has received funding from the European Union’s Single Market Programme (SMP COSME) under Grant Agreement No. 101181258. Views and opinions expressed are, however, those of the authors only and do not necessarily reflect those of the European Union or the European Innovation Council and SME Executive Agency (EISMEA). Neither the European Union nor the granting authority can be held responsible for them.
Na okrogli mizi z naslovom Realnost energetskega prehoda: Kakšno je pravo ravnovesje med nizkoogljičnimi viri in stabilno oskrbo? so strokovnjaki s področja energetike osvetlili ključne izzive, opozorili na tveganja in predstavili predloge energetske prihodnosti. Dogodek je moderiral Matej Lino Pirc, doktorski študent Ekonomske fakultete, ki je ponudil poglobljen vpogled v nujne ukrepe za prehod Slovenije na nizkoogljično prihodnost.
V uvodnem delu so govorci poudarili, da je energetski prehod ključen za doseganje razogljičenja, večje energetske neodvisnosti ter odpornosti na podnebne spremembe. Kljub temu ostaja eno največjih izzivov iskanje ravnovesja med hitro rastočim deležem obnovljivih virov energije in zagotavljanjem stabilnosti elektroenergetskega sistema.
Dejan Paravan, Gen energija, je izpostavil, da trenutna energetska struktura, ki temelji na hidro, termo in jedrski energiji, ni zadostna za doseganje trajnostnih ciljev. Po njegovem mnenju je postopna opustitev termoelektrarn, ki so visokoogljični viri, neizogibna, kar bo povečalo potrebo po stabilnih nizkoogljičnih virih, pri čemer ima jedrska energija osrednjo vlogo. Dodal je, da Slovenija brez izgradnje dodatnega jedrskega bloka ne bo mogla zagotoviti dolgoročne in zanesljive energetske oskrbe.
Jedrska energija je bila označena kot ključni stabilni vir, ki omogoča visoko zanesljivost oskrbe, nizke dolgoročne stroške in minimalen ogljični odtis. Vekoslav Korošec, Gospodarska zbornica Slovenije, je še posebej poudaril nenadomestljivo vlogo jedrske energije v kriznih razmerah, saj zagotavlja stabilnost sistema tudi ob večjih motnjah. Kot primer je navedel razpad italijanskega elektroenergetskega sistema leta 2003, ko je Jedrska elektrarna Krško (JEK) omogočila hitro obnovitev oskrbe.
Gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK 2) je osrednji projekt za prihodnost slovenskega elektroenergetskega sistema. Jože Damijan, Ekonomska fakulteta, je predstavil makroekonomske koristi projekta, ki bi med gradnjo prispeval k 4–7 % letni rasti slovenskega BDP, med obratovanjem pa povečal gospodarsko rast za dodatnih 0,1–0,2 % na leto. Poudaril je, da jedrska energija zagotavlja konkurenčne cene električne energije in zmanjšuje energetsko odvisnost, kar je ključno za dolgoročno ohranjanje gospodarske stabilnosti.
Nestanovitnost obnovljivih virov, kot sta sončna in vetrna energija, ostaja velik izziv za stabilnost energetskega sistema. Čeprav so obnovljivi viri bistveni za razogljičenje, brez stabilnih virov ne morejo zagotavljati zanesljive oskrbe. Vekoslav Korošec je opozoril na potrebo po modernizaciji distribucijskih omrežij, ki morajo podpirati razpršene vire in omogočiti učinkovito shranjevanje presežne energije.
Kot ključne rešitve so govorci izpostavili gradnjo JEK 2, ki bi predstavljal stabilen in nizkoogljičen vir energije, dopolnjeval obnovljive vire ter zmanjšal potrebo po uvozu energije. Modernizacija omrežja in vlaganje v distribucijsko infrastrukturo sta prav tako nujna za vključevanje razpršenih obnovljivih virov energije. Med pomembnimi rešitvami so omenili tudi razvoj akumulacijskih tehnologij, kot so hranilniki energije in črpalne hidroelektrarne, ki bi pripomogli k boljšemu izkoristku obnovljivih virov.
Govorci so opozorili, da bi Slovenija brez stabilnih virov energije postala še bolj odvisna od uvoza, kar bi povečalo stroške in zmanjšalo zanesljivost oskrbe. Jože Damijan je izpostavil primer Nemčije, kjer je prehitra opustitev jedrske energije povzročila energetsko krizo in višje stroške za za gospodinjstva ter industrijo.
Diskusija se je zaključila z enotnim pozivom k sprejemanju dolgoročnih strateških odločitev. Dejan Paravan je poudaril potrebo po jasni viziji in strokovno podkrepljeni strategiji za energetski prehod. Ta mora temeljiti na širšem družbenem konsenzu glede ključnih projektov, kot je JEK 2, ter usklajevati ekonomske, okoljske in družbene cilje. Slovenija ima priložnost, da postane vzorčni primer uravnoteženega energetskega prehoda. S kombinacijo stabilnih virov, obnovljivih virov in sodobnih tehnologij lahko doseže trajnostno energetsko prihodnost, ki bo zagotavljala gospodarsko konkurenčnost in energetsko neodvisnost.
Tuji in domači mediji po ameriških volitvah poudarjajo možne posledice ponovne izvolitve Donalda Trumpa. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da to Evropi prinaša dodatna tveganja. Na primer, MMC je poročal, da bi uvedba Trumpovih 20-odstotnih carin Nemčiji lahko povzročila 33 milijard evrov škode. Čeprav je prihodnost nepredvidljiva, je razumevanje makroekonomskih trendov ključno za strateške odločitve, tudi v našem gospodarstvu. O vzrokih in posledicah smo se pogovarjali z Jožetom Damijanom in Tamaro Pavasović Trošt, z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Pogovor smo dodatno poglobili na CPOEF E-TALK: Zmaga Trumpa v ZDA, kakšne bodo posledice za Evropo in svet, kjer sta se nam pridružila še Mojmir Mrak, Ekonomska fakulteta in Tine Kračun, Inštitut za strateške rešitve.
Donald Trump je znan po svoji politiki “America First”, ki se osredotoča na interese ZDA, lahko tudi na račun drugih držav. Napovedi za dodatno destabilizacijo Evrope se vrstijo.
Damijan: »Ne delim mnenja, da bi Trumpova zmaga dodatno škodovala Evropi. Prvič, evropsko gospodarstvo je že zdaj v težavah zaradi energetske krize, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini. Visoke cene energije povzročajo deindustrializacijo in selitev proizvodnje v tujino, predvsem na Kitajsko in v ZDA. Bidnova administracija je to spodbujala s subvencijami podjetjem za investicije v izbrane tehnološke sektorje. Drugič, Trump napoveduje hitro končanje vojne v Ukrajini, kar bi zmanjšalo negotovost in cene energije, s tem pa izboljšalo konkurenčnost EU. Tretjič, če Trump uvede carine, ima EU svoje vzvode, kot so omejevanje ameriških investicij ali regulacija tehnoloških podjetij.
| »Ne delim mnenja, da bi Trumpova zmaga dodatno škodovala Evropi.« |
Trump prinaša pomemben paradoks – njegove politike bodo slabe za svet, vendar lahko posredno pomagajo Evropi. Najbrž edina korist od Trumpove izvolitve in njegovih politik bo, da se bo EU prisiljena končno politično in vojaško osamosvojiti od ZDA. Trump bo Evropo preprosto prisilil v to.«
Kako se lahko Evropa zaščiti v primeru uvedbe dodatne carine?
Damijan: »EU ima na voljo »orožja«. Ne toliko na področju zunanje trgovine, pač pa predvsem glede ameriških finančnih naložb in glede dejavnosti ameriških tehnoloških podjetij v EU ter glede ameriških interesov, da bi sodelovali v evropski jedrski renesansi. EU države imajo vzvode, s katerimi lahko umirijo Trumpove eskapade in s pomočjo katerih lahko dosežejo ustrezne in za EU ugodne rešitve. Nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je to v prejšnjem Trumpovem mandatu že uspešno demonstriral.«
Kaj so glavni izzivi za ameriško gospodarstvo? Kako namerava Trump to rešiti?
Damijan: »Pričakujemo, da bo znižal davke, predvsem za bogate in odpuščal birokrate, ki jih smatra za nepotrebne. Prav tako bo nadaljeval trgovinsko vojno s Kitajsko, vendar bolj pragmatično – kitajska podjetja bi lahko prodajala v ZDA, če bodo proizvodnjo preselila tja. Tako bi ustvaril nova delovna mesta doma, a bi s tem tvegal višje cene za potrošnike. Prav tako je mogoče pričakovati, da bo Trump nadaljeval svoj križarski pohod proti boju proti podnebnim spremembam, in sicer da bo spet umaknil ZDA iz pariškega sporazuma ter da bo odobril nove koncesije naftni industriji za izkoriščanje nahajališč v obeh oceanih.«
Ali lahko Trump res konča vojne, kot obljublja? Kakšne so omejitve?
Damijan: »Trump bi si morda to želel, vendar bo imel velike težave. Neokonzervativci in vojaške strukture bodo nasprotovale morebitnim popuščanjem Rusiji ali zmanjšanju podpore Izraelu. Poleg tega se Trump sooča s političnim pritiskom – zlasti od vplivnih finančnih lobijev, ki podpirajo njegovo politično kariero.«
Trump se ponaša z idejo, da bo “Ameriko spet naredil veliko, zdi se, da so se ZDA znašle v situaciji, kjer nimajo več nespornega vodilnega položaja na svetovnem prizorišču. Lahko rečemo, da tudi Amerika ni več tisto, kar je nekoč bila?
Damijan: »Res je, ZDA so nekoč vodile na gospodarskem, vojaškem in tehnološkem področju, vendar jih je Kitajska zdaj prehitela v gospodarstvu in tehnologiji, Rusija pa v vojaški industriji. ZDA so izgubile moč uveljavljanja mednarodnega reda, saj ne morejo več prepričati večine držav, naj sledijo njihovim sankcijam. Svet postaja multipolaren, ZDA pa bodo morale najti nov način sodelovanja z drugimi silami, kot so države BRICS+.«
Zakaj je Amerika volila Trumpa?
Damijan: »Gre za »anti -Biden« vidik. Prvi razlog je ekonomska situacija, inflacija načenja kupno moč prebivalstva. Sledi kulturno-ekonomski učinek, odpor do nekontroliranega priseljevanja. Tretji razlog je vojaško-ekonomske narave, in sicer ne toliko zaradi nasprotovanja vojnam tam daleč v preostalem svetu, pač pa, ker ameriški vojaški angažma pomeni tudi finančnega in zahteva velika povečanja vojaških izdatkov in javnega dolga. Bidnova administracija je našla desetine milijard dolarjev za pomoč Ukrajini in Izraelu, za pomoč ljudem v stiski zaradi orkana pa je namenila bagatelne zneske.«
Pavasović Trošt: »Tokrat je nedvomno, da so nekatera ključna vprašanja, sanje demokracije (migracije, ekonomija, splav), bistveno razdelile ameriške volivce. Pri tistih, ki jim je najbolj pomembno vprašanje migracije in ekonomije, je imel Trump imel več kot ¾ podpore. Kamalo Harris so v enakih deležih podpirali volivci, ki jim je ključno vprašanje stanje demokracije in splav.«
Kako je mogoče, da je med volilci Trumpa toliko posameznikov, ki spadajo med skupine, ki jim naj Trump ne bi bil naklonjen (npr. latinoameričanov)?
Pavasović Trošt: »Ta del je še posebej presenetljiv. Med svojo kampanjo in prejšnjim mandatom je Trump večkrat zavzel ostro stališče do migracij. V kampanji je kritično izpostavljal priseljence iz Haitija, mnogi so mnenja, da je v času poplav leta 2017 pozabil na Portoriko. Kasneje je celo predlagal prodajo Portorika, ki je ameriško ozemlje z veliko latinoameriško populacijo. Trumpova politika do migrantov je vključevala zapiranje oseb, ki so poskušale nezakonito prečkati mejo, pri čemer so bili otroci ločeni od staršev, kar je sprožilo obsežno kritiko.
Pod njegovim mandatom je prišlo do porasta rasnih napetosti, ki niso vplivale zgolj na Afroameričane, temveč tudi na latinoameriško skupnost. Kljub temu pa je na teh volitvah Trump zabeležil večjo podporo prav med Latinoameričani.«
| »To kaže, da v času gospodarske negotovosti številnim volilcem prioriteta postane vprašanje preživetja, medtem ko so ostala vprašanja postavljena v ozadje.« |
Pred in povolilna obljuba: Trump bo predsednik vseh državljanov. Kaj bi bila lahko strategija zapiranja vrzeli med republikanci in demokrati?
Pavasović Trošt: »Trump, kot osebnost in politični fenomen, s svojimi besedami in dejanji pogosto razdvaja, vzbuja strah in neti napetosti, zato ostaja vprašanje in dvom, ali je res lahko predsednik za vse oz. bo zgolj izvoljeni predstavnik večine, v temeljnem demokratičnem smislu.
Največja skrb je, kakšen vpliv bo Trump imel na demokratične ustanove. Upamo lahko, da bodo ameriške institucije – sodišča, Kongres in drugi mehanizmi “checks and balances” – dovolj močni, da preprečijo morebitne nedemokratične poteze.
Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je Trump že v prejšnjem mandatu dosegel konzervativno večino na Vrhovnem sodišču in da za nekatere ključne odločitve ne potrebuje večinske podpore v Senatu, ki jo tokrat sicer ima. To bi mu omogočilo lažje uresničevanje obljub, ki bi lahko imele negativne posledice tako za ameriško demokracijo kot za globalno stabilnost, zlasti glede stališč do Ukrajine in Bližnjega vzhoda.«
Komentar podpore Elona Muska and Johna Bezosa (in Trumpovo naklonjenost novim tehnologijam, npr. podporo Bitcoinu)?
Pavasović Trošt: »Trump je bil že v preteklosti naklonjen novim tehnologijam, zato podpora ni presenetljiva. Je pa vloga Muska v tej kampanji zgodovinska izjema in lahko vzbuja skrb. Omogočanje, širjenje ali vsiljevanje stališč in informacij iz izbranih virov na platformi s 500 milijoni uporabnikov, odpira vprašanja o vlogi medijev ter vplivu posameznikov z izjemnim tehnološkim in medijskim dosegom na javno mnenje.
Trenutna situacija kaže na vse večjo moč tehnoloških monopolov, ki svoje vplivne mreže gradijo na zbirki podatkov posameznikov in celotne družbe. Ko se ta moč uporablja v politične namene, se dodatno spodkopava regulatorna sposobnost držav, kar postavlja pod vprašaj javni interes in pravico vsakega državljana do nepristranskih informacij.«
Ali mogoče kljub vsemu Amerika še ni zrela za žensko predsednico?
Pavasovič Trošt: »Nisem povsem prepričana, da je zgodba tako preprosta, čeprav je res vprašanje, ali so ZDA pripravljene na žensko predsednico. Ključno vprašanje pa je, ali je bila težava v sami kandidatki, pomanjkljivi kampanji stranke, ali pa preprosto v tem, da je Kamala Harris veljala za nadaljevanje Bidenove politike, ki je bila pri volivcih precej negativno ocenjena.
Gospodarska situacija in zaskrbljenost ljudi glede lastnega ekonomskega položaja sta se izkazala za odločilna dejavnika v teh volitvah. Harrisovi kampanji očitno ni uspelo dovolj prepričljivo nagovoriti teh vprašanj, da bi volivce prepričala v možnost pozitivnih sprememb.«
V torek, 27. februarja je potekal CPOEF E-TALK na temo trajnosti. Na dogodku so z nami delili svoja mnenja Blaž Likozar, Kemijski inštitut, Marko Čuček, regionalni direktor Unilever, Jelena Vidović, BSC – regionalna razvojna agencija Gorenjske in Grega Škufca, Alpinia Group, dogodek pa je moderirala Adriana Rejc Buhovac, redna profesorica za management in organizacijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Skozi diskusijo so govorci predstavili vrsto dobrih praks, ki jih podjetja v Sloveniji že vključujejo v svoje poslovanje. Kot je omenil Marko Čuček, so trajnostno naravnana podjetja in blagovne znamke bolj uspešne in rastejo do trikrat hitreje. Potrošniki prepoznajo dodano vrednost izdelkov in storitev, ki nosijo noto trajnosti, vse bolj pa se tega zavedajo tudi mladi. Jelena Vidović izpostavlja, da vedno več mladih prilagaja svojo potrošnjo v smeri trajnostnih produktov. Slovenija je na dobri poti trajnostne preobrazbe, vendar nas kljub dobrim napovedim, čaka še veliko dela. Investicije v trajnostni razvoj so precej obsežne, njihov donos pa se odraža na dolgi rok.
Vse to in še več si lahko ogledate na CPOEF YouTube kanalu. Vljudno vabljeni k poslušanju e-talka:
V torek, 13. februarja, je potekal CPOEF E-TALK na temo produktivnosti Slovenije in njene nizke rasti. Gostje online okrogle mize so bili: Dušan Mramor, EF UL, Iztok Seljak, Hidria Holding d.o.o. in Združenje Manager ter Peter Wostner, UMAR. Diskusijo je moderirala Tjaša Redek, EF UL.
Gospodarske razmere so sicer trenutno pozitivne, vendar je v gospodarstvu zaznati veliko negotovosti glede bodoče ekonomske situacije. Poročilo o produktivnosti (Umar) pravi, da se dolgoletni razvojni zaostanek Slovenije za povprečjem EU v letu 2022 ni zmanjšal. Prav tako rast BDP temelji predvsem na povečani količini dela, medtem ko rast realne produktivnosti ostaja skromna.
Iztok Seljak meni, da lahko v Sloveniji do leta 2030 dvignemo dodano vrednost na zaposlenega vse do 100.000 €. Trenutna dodana vrednost na zaposlenega znaša slabih 60.000 €. Kako lahko podjetja v Sloveniji povečajo svojo produktivnost? Kot je dejala Tjaša Redek, je to v veliki meri odvisno od okolja v katerem delujejo. Na eni strani je to globalno okolje, na drugi strani pa lokalno gospodarstvo in lokalno institucionalno okolje.
Dušan Mramor je izpostavil, da ima država izjemno pomembno vlogo pri spodbujanju rasti produktivnosti, in sicer kako alocira sredstva, investicije ter na kakšen način v času kriz priskoči na pomoč podjetjem.
Je slovenska država dober partner slovenskih podjetji pri zasledovanju višje produktivnosti? Razvojna politika Slovenije se lahko v prihodnosti osredotoči na odpravljanje razlik med inovacijsko aktivnostjo velikih in majhnih ter srednje velikih podjetji. V Sloveniji imamo inovacijsko aktivno špico, to je nekaj največjih in najuspešnejših slovenskih podjetji, ki so v samem vrhu na tem področju, majhna podjetja pa za njimi zelo zaostajajo, izpostavlja Peter Wostner.
Vse to in še več si lahko ogledate na CPOEF YouTube kanalu. Vljudno vabljeni k poslušanju e-talka:
Termin: 27. februar 2024, torek, ob 15:00, online
Nedavna Harvard Business Review študija kaže, da v 88% primerih vključevanje dobrih ESG praks v poslovno strategijo vodi do boljše operativne uspešnosti. Živeti načela trajnostnega poslovanja pomeni preživeti. Zakaj? Trajnost je več kot le obvezno poročilo, trajnost je prihodnost poslovanja in odgovorno ravnanje do sebe, družbe in okolja.
“Najpogostejši razlogi, da v podjetjih ne uresničujejo strategij, so notranji, ne zunanji. Med njimi je povsem v vrhu premajhna zaveza vodstva, da začrtana trajnostna preobrazba ostane prioriteta,” opaža Adriana Rejc Buhovac, EF UL in strokovnjakinja na področju razvijanja in uresničevanja korporativnih, poslovnih, funkcijskih ter trajnostnih strategij.
CPOEF E-TALK se tokrat osredotoča na vse dobro, umazano in zlo v trajnostni preobrazbi slovenskega gospodarskega sveta. Izbrani gostje bodo poskušali najti odgovore na trajnostne izzive in rešitve:
V diskusiji bodo sodelovali:
Dogodek bo moderirala Adriana Rejc Buhovac, Ekonomska fakulteta v Ljubljani.
Vabljeni v torek, 27. februarja ob 15.00 na brezplačni CPOEF E-TALK.
Termin: 13. februar 2024, torek, ob 15:00, online
Gospodarske razmere so trenutno pozitivne, vendar je zaznati veliko negotovosti glede bodoče ekonomske situacije (geopolitična situacija, energetska kriza in visoka inflacija).
Poročilo o produktivnost (Umar) pravi, da se dolgoletni razvojni zaostanek Slovenije za povprečjem EU v letu 2022 ni zmanjšal. Prav tako rast BDP temelji predvsem na povečani količini dela, medtem ko rast realne produktivnosti ostaja skromna.
Ključni problem tako ni smer, pač pa hitrost in intenzivnost pametne in zelene preobrazbe, še posebej glede na vodilne inovatorke.
Po BDP-ju na prebivalca je bila Slovenija lani na 89 odstotkih povprečja EU-ja, po produktivnosti na zaposlenega pa pri 82 odstotkih. Njen zaostanek za vodilnimi inovatorkami med članicami EU-ja je medtem okoli 30 odstotnih točk.
V diskusiji bodo sodelovali:
Diskusijo bo moderirala Tjaša Redek, Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Na online diskusiji bodo gostje debatirali o:
Vabljeni v torek, 13. februarja ob 15.00 na brezplačni CPOEF E-TALK.
Pretekli teden se je na spletu odvil CPOEF E-TALK: Ah ti ta mladi! Nemogoča generacija Z na delovnem mestu. Posvetili smo se trenutno najmlajši delovni sili na trgu dela, generaciji Z, ki je tehnološko vešča in vrednoti okoljsko in družbeno odgovornost.
Generacija Z je prva digitalna generacija, kar pomeni, da so to mladi, ki so odrasli s tehnologijo in so odraščali v času vzpona socialnih omrežji. Karakteristike in značaj generacije Z so oblikovali turbulentni časi, ki so se, predvsem v Evropi, odvijali po letu 2000, zato je ta generacija na splošno bolj pesimistična kot prejšnja. Prof. Darja Aleksić v tem vidi razlog, za večjo težnjo po finančni varnosti, menjavi delovnega mesta in željo po bolj pogostem delu od doma.
Kot vsaka mlada generacija, ki je v preteklosti vstopala na trg dela, ima tudi generacija Z svoje pomanjkljivosti. Je pa ta generacija veliko bolj ekstrovertirana kot prejšnje generacije, izpostavlja Vesna M. Zupančič. To jim, poleg večje izbire na trgu dela kot v preteklosti, omogoča, da lahko hitreje menjajo delodajalce in delovna mesta.
Kar je morda ”boleče” za delodajalce, za generacijo Z pa predstavlja kompetenco, je ekstrovertiranost. Mladi želijo jasno zastavljene pogoje delodajalcev in jasno izdelano karierno pot. Zaradi visoke konkurence povpraševanja na trgu dela, lahko mladi od delodajalcev zahtevajo več.
Odlično diskusijo z nasveti in praktičnimi primeri je povzel tudi slovenski Forbes.
Je generacija Z res tako nemogoča? Zanimivo okroglo mizo, ki so jo sestavljale Darija Aleksić, Julija H. Zeilhofer, Vesna M. Zupančič, Jana L. Benedik in Vesna Loborec, moderirala pa jo je predstavnica nemogoče generacije Petrisa Čanji, si lahko ogledate na spodnji povezavi:
“Prepotentni smrkavec!”
“Vse je dogovorjeno, v ponedeljek, ko bi moral začeti delati, pa ga ni! Na telefon, email se ne javlja.”
“Na prvi delovni dan (za nedoločen čas zaposlitve) je ob 11ih vstal in odšel na Šmarno goro.”
“Vsak dan ob 9ih je online sestanek celotne ekipe. Njega ni brez obvestila, ali je zbolel ali je na dopustu. V klicu brez sramu pojasni, da sta šla s punco po božičnih nakupih.”
… to je zgolj nekaj izkušenj naših partnerjev, boljših delodajalcev na slovenskem trgu dela. So to zgolj (slabe) izjeme ali se tu že kažejo značilnosti generacije Z?
CPOEF E-TALK, ki bo potekal v torek 21. novembra ob 15.00, se tokrat osredotoča na generacijo Z, mladi med 15 in 26 let, ter njihov vstop na trg dela. Raziskava e-Študentskega servisa kaže, da je generacija Z:
In kako se podjetja soočajo s to generacijo? Kako jih privabiti in zadržati v organizaciji? Kako je v tujini, v velikih korporacijah? Na CPOEF E-TALK bomo raziskali odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja.
Naši gostje so izkušeni strokovnjaki, ki bodo delili svoje vpoglede in izkušnje:
Diskusijo bo povezovala predstavnica generacije Z in študentka Ekonomske fakultete Petrisa Čanji.
Pogovor bo potekal v okviru naslednjih izhodišč:
V pomlajeni diskusiji bomo razpravljali o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša Generacija Z na trgu dela ter delili konkretne nasvete in izkušnje, kako uspešno sodelovati z mladimi.
Vabljeni 21. novembra ob 15.00 na brezplačni CPOEF E-TALK.
Se dogodka ne morete udeležiti? V vsakem primeru se prijavite in si oglejte E-TALK z zamikom.
3. oktobra smo izvedli izobraževanje za udeleženke programa Empowering Women in Agrifood Masterclass (EWA), s katerim so pridobile nova znanja in kompetence na področju agroživilskega poslovanja. Dogodek sta organizirala Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete in Biotehniška fakulteta, Univerze v Ljubljani, ki sta odgovorna za izvajanje EWA programa. EWA je program EIT Food, ki ga podpira Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), organ Evropske unije.
Poglobili smo se v različne teme, vključno z ustvarjanjem vsebin, strategijami trženja, označevanjem živil in širitvijo na tuje trge. Urša Žorž Požrl je delila neprecenljive nasvete o tem, kako izstopati z neobičajnimi vsebinami, udeleženke programa EWA pa so se lahko naučile kako v konkurenčnem digitalnem okolju očarati svoje sledilce in pustiti trajen vtis.
Mag. Simon Meglič iz ePrvak-a je predstavil učinkovite SEO strategije in prodaje preko e-pošte. Udeleženke so odkrile skrivnosti za spodbujanje organskega prometa in vzpostavljanje pomembnih odnosov s strankami prek e-poštnih kampanj. Med odmorom za kosilo so imele udeleženke priložnost za mreženje in povezovanje s kolegi iz panoge, spodbujanje sodelovanja in izmenjavo idej.
Po kosilu je imela Tamara Srdarev Smole z Gospodarske zbornice Slovenije delavnico na temo označevanja živil. Predstavila je kako učinkovito sporočiti prednosti izdelkov, zlasti funkcionalnih živil, in pridobiti konkurenčno prednost na trgu.
Ob zaključku dogodka so udeleženke ob pogovoru spoznale še dva uspešna podjetnika, Roka Stariča (Rok’s nut butter) in Tino Kravina (Pajs brez obresti). Rok in Tina sta delila svoje bogate izkušnje in nasvete o znamčenju živil ter grajenju odnosov s trgovci.
Pridružite se nam na finalnem dogodku, 16. novembra 2023, v centru ROG, na katerem bomo podelili nagrade v skupni vrednosti 15.000 €. Za več informacij pišite na: EWA.CPOEF@ef.uni-lj.si
O EIT FOOD:
EIT Food je največja in najbolj dinamična svetovna skupnost za inovacije na področju hrane. Pospešujemo inovacije za vzpostavitev prehranskega sistema, primernega za prihodnost, ki proizvaja zdravo in trajnostno hrano za vse. Ob podpori Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), organa Evropske unije, EIT Food vlaga v projekte, organizacije in posameznike, ki delijo skupne cilje za zdrav in trajnosten prehranski sistem. EIT Food spodbuja inovacijski potencial v podjetjih in na univerzah. Ustanavlja in širi zagonska agroživilska podjetja z namenom, da bi na trg poslala nove tehnologije in izdelke. Podjetnike in strokovnjake opremljajo z znanji, potrebnimi za preoblikovanje prehranskega sistema. V središče dela EIT Food postavlja potrošnike in jim pomaga graditi zaupanje v prehransko verigo.
EIT Food je ena od devetih inovacijskih skupnosti, ki jih je ustanovil Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), neodvisni organ EU, ustanovljen leta 2008 za spodbujanje inovacij in podjetništva v Evropi. Več informacij najdete na spletni strani ali nas spremljajte prek družbenih omrežij: Twitter, Facebook, LinkedIn, YouTube in Instagram.