V torek, 27. februarja je potekal CPOEF E-TALK na temo trajnosti. Na dogodku so z nami delili svoja mnenja Blaž Likozar, Kemijski inštitut, Marko Čuček, regionalni direktor Unilever, Jelena Vidović, BSC – regionalna razvojna agencija Gorenjske in Grega Škufca, Alpinia Group, dogodek pa je moderirala Adriana Rejc Buhovac, redna profesorica za management in organizacijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Skozi diskusijo so govorci predstavili vrsto dobrih praks, ki jih podjetja v Sloveniji že vključujejo v svoje poslovanje. Kot je omenil Marko Čuček, so trajnostno naravnana podjetja in blagovne znamke bolj uspešne in rastejo do trikrat hitreje. Potrošniki prepoznajo dodano vrednost izdelkov in storitev, ki nosijo noto trajnosti, vse bolj pa se tega zavedajo tudi mladi. Jelena Vidović izpostavlja, da vedno več mladih prilagaja svojo potrošnjo v smeri trajnostnih produktov. Slovenija je na dobri poti trajnostne preobrazbe, vendar nas kljub dobrim napovedim, čaka še veliko dela. Investicije v trajnostni razvoj so precej obsežne, njihov donos pa se odraža na dolgi rok.
Vse to in še več si lahko ogledate na CPOEF YouTube kanalu. Vljudno vabljeni k poslušanju e-talka:
V torek, 13. februarja, je potekal CPOEF E-TALK na temo produktivnosti Slovenije in njene nizke rasti. Gostje online okrogle mize so bili: Dušan Mramor, EF UL, Iztok Seljak, Hidria Holding d.o.o. in Združenje Manager ter Peter Wostner, UMAR. Diskusijo je moderirala Tjaša Redek, EF UL.
Gospodarske razmere so sicer trenutno pozitivne, vendar je v gospodarstvu zaznati veliko negotovosti glede bodoče ekonomske situacije. Poročilo o produktivnosti (Umar) pravi, da se dolgoletni razvojni zaostanek Slovenije za povprečjem EU v letu 2022 ni zmanjšal. Prav tako rast BDP temelji predvsem na povečani količini dela, medtem ko rast realne produktivnosti ostaja skromna.
Iztok Seljak meni, da lahko v Sloveniji do leta 2030 dvignemo dodano vrednost na zaposlenega vse do 100.000 €. Trenutna dodana vrednost na zaposlenega znaša slabih 60.000 €. Kako lahko podjetja v Sloveniji povečajo svojo produktivnost? Kot je dejala Tjaša Redek, je to v veliki meri odvisno od okolja v katerem delujejo. Na eni strani je to globalno okolje, na drugi strani pa lokalno gospodarstvo in lokalno institucionalno okolje.
Dušan Mramor je izpostavil, da ima država izjemno pomembno vlogo pri spodbujanju rasti produktivnosti, in sicer kako alocira sredstva, investicije ter na kakšen način v času kriz priskoči na pomoč podjetjem.
Je slovenska država dober partner slovenskih podjetji pri zasledovanju višje produktivnosti? Razvojna politika Slovenije se lahko v prihodnosti osredotoči na odpravljanje razlik med inovacijsko aktivnostjo velikih in majhnih ter srednje velikih podjetji. V Sloveniji imamo inovacijsko aktivno špico, to je nekaj največjih in najuspešnejših slovenskih podjetji, ki so v samem vrhu na tem področju, majhna podjetja pa za njimi zelo zaostajajo, izpostavlja Peter Wostner.
Vse to in še več si lahko ogledate na CPOEF YouTube kanalu. Vljudno vabljeni k poslušanju e-talka:
Termin: 27. februar 2024, torek, ob 15:00, online
Nedavna Harvard Business Review študija kaže, da v 88% primerih vključevanje dobrih ESG praks v poslovno strategijo vodi do boljše operativne uspešnosti. Živeti načela trajnostnega poslovanja pomeni preživeti. Zakaj? Trajnost je več kot le obvezno poročilo, trajnost je prihodnost poslovanja in odgovorno ravnanje do sebe, družbe in okolja.
“Najpogostejši razlogi, da v podjetjih ne uresničujejo strategij, so notranji, ne zunanji. Med njimi je povsem v vrhu premajhna zaveza vodstva, da začrtana trajnostna preobrazba ostane prioriteta,” opaža Adriana Rejc Buhovac, EF UL in strokovnjakinja na področju razvijanja in uresničevanja korporativnih, poslovnih, funkcijskih ter trajnostnih strategij.
CPOEF E-TALK se tokrat osredotoča na vse dobro, umazano in zlo v trajnostni preobrazbi slovenskega gospodarskega sveta. Izbrani gostje bodo poskušali najti odgovore na trajnostne izzive in rešitve:
V diskusiji bodo sodelovali:
Dogodek bo moderirala Adriana Rejc Buhovac, Ekonomska fakulteta v Ljubljani.
Vabljeni v torek, 27. februarja ob 15.00 na brezplačni CPOEF E-TALK.
Termin: 13. februar 2024, torek, ob 15:00, online
Gospodarske razmere so trenutno pozitivne, vendar je zaznati veliko negotovosti glede bodoče ekonomske situacije (geopolitična situacija, energetska kriza in visoka inflacija).
Poročilo o produktivnost (Umar) pravi, da se dolgoletni razvojni zaostanek Slovenije za povprečjem EU v letu 2022 ni zmanjšal. Prav tako rast BDP temelji predvsem na povečani količini dela, medtem ko rast realne produktivnosti ostaja skromna.
Ključni problem tako ni smer, pač pa hitrost in intenzivnost pametne in zelene preobrazbe, še posebej glede na vodilne inovatorke.
Po BDP-ju na prebivalca je bila Slovenija lani na 89 odstotkih povprečja EU-ja, po produktivnosti na zaposlenega pa pri 82 odstotkih. Njen zaostanek za vodilnimi inovatorkami med članicami EU-ja je medtem okoli 30 odstotnih točk.
V diskusiji bodo sodelovali:
Diskusijo bo moderirala Tjaša Redek, Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Na online diskusiji bodo gostje debatirali o:
Vabljeni v torek, 13. februarja ob 15.00 na brezplačni CPOEF E-TALK.
Pretekli teden se je na spletu odvil CPOEF E-TALK: Ah ti ta mladi! Nemogoča generacija Z na delovnem mestu. Posvetili smo se trenutno najmlajši delovni sili na trgu dela, generaciji Z, ki je tehnološko vešča in vrednoti okoljsko in družbeno odgovornost.
Generacija Z je prva digitalna generacija, kar pomeni, da so to mladi, ki so odrasli s tehnologijo in so odraščali v času vzpona socialnih omrežji. Karakteristike in značaj generacije Z so oblikovali turbulentni časi, ki so se, predvsem v Evropi, odvijali po letu 2000, zato je ta generacija na splošno bolj pesimistična kot prejšnja. Prof. Darja Aleksić v tem vidi razlog, za večjo težnjo po finančni varnosti, menjavi delovnega mesta in željo po bolj pogostem delu od doma.
Kot vsaka mlada generacija, ki je v preteklosti vstopala na trg dela, ima tudi generacija Z svoje pomanjkljivosti. Je pa ta generacija veliko bolj ekstrovertirana kot prejšnje generacije, izpostavlja Vesna M. Zupančič. To jim, poleg večje izbire na trgu dela kot v preteklosti, omogoča, da lahko hitreje menjajo delodajalce in delovna mesta.
Kar je morda ”boleče” za delodajalce, za generacijo Z pa predstavlja kompetenco, je ekstrovertiranost. Mladi želijo jasno zastavljene pogoje delodajalcev in jasno izdelano karierno pot. Zaradi visoke konkurence povpraševanja na trgu dela, lahko mladi od delodajalcev zahtevajo več.
Odlično diskusijo z nasveti in praktičnimi primeri je povzel tudi slovenski Forbes.
Je generacija Z res tako nemogoča? Zanimivo okroglo mizo, ki so jo sestavljale Darija Aleksić, Julija H. Zeilhofer, Vesna M. Zupančič, Jana L. Benedik in Vesna Loborec, moderirala pa jo je predstavnica nemogoče generacije Petrisa Čanji, si lahko ogledate na spodnji povezavi:
“Prepotentni smrkavec!”
“Vse je dogovorjeno, v ponedeljek, ko bi moral začeti delati, pa ga ni! Na telefon, email se ne javlja.”
“Na prvi delovni dan (za nedoločen čas zaposlitve) je ob 11ih vstal in odšel na Šmarno goro.”
“Vsak dan ob 9ih je online sestanek celotne ekipe. Njega ni brez obvestila, ali je zbolel ali je na dopustu. V klicu brez sramu pojasni, da sta šla s punco po božičnih nakupih.”
… to je zgolj nekaj izkušenj naših partnerjev, boljših delodajalcev na slovenskem trgu dela. So to zgolj (slabe) izjeme ali se tu že kažejo značilnosti generacije Z?
CPOEF E-TALK, ki bo potekal v torek 21. novembra ob 15.00, se tokrat osredotoča na generacijo Z, mladi med 15 in 26 let, ter njihov vstop na trg dela. Raziskava e-Študentskega servisa kaže, da je generacija Z:
In kako se podjetja soočajo s to generacijo? Kako jih privabiti in zadržati v organizaciji? Kako je v tujini, v velikih korporacijah? Na CPOEF E-TALK bomo raziskali odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja.
Naši gostje so izkušeni strokovnjaki, ki bodo delili svoje vpoglede in izkušnje:
Diskusijo bo povezovala predstavnica generacije Z in študentka Ekonomske fakultete Petrisa Čanji.
Pogovor bo potekal v okviru naslednjih izhodišč:
V pomlajeni diskusiji bomo razpravljali o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša Generacija Z na trgu dela ter delili konkretne nasvete in izkušnje, kako uspešno sodelovati z mladimi.
Vabljeni 21. novembra ob 15.00 na brezplačni CPOEF E-TALK.
Se dogodka ne morete udeležiti? V vsakem primeru se prijavite in si oglejte E-TALK z zamikom.
3. oktobra smo izvedli izobraževanje za udeleženke programa Empowering Women in Agrifood Masterclass (EWA), s katerim so pridobile nova znanja in kompetence na področju agroživilskega poslovanja. Dogodek sta organizirala Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete in Biotehniška fakulteta, Univerze v Ljubljani, ki sta odgovorna za izvajanje EWA programa. EWA je program EIT Food, ki ga podpira Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), organ Evropske unije.
Poglobili smo se v različne teme, vključno z ustvarjanjem vsebin, strategijami trženja, označevanjem živil in širitvijo na tuje trge. Urša Žorž Požrl je delila neprecenljive nasvete o tem, kako izstopati z neobičajnimi vsebinami, udeleženke programa EWA pa so se lahko naučile kako v konkurenčnem digitalnem okolju očarati svoje sledilce in pustiti trajen vtis.
Mag. Simon Meglič iz ePrvak-a je predstavil učinkovite SEO strategije in prodaje preko e-pošte. Udeleženke so odkrile skrivnosti za spodbujanje organskega prometa in vzpostavljanje pomembnih odnosov s strankami prek e-poštnih kampanj. Med odmorom za kosilo so imele udeleženke priložnost za mreženje in povezovanje s kolegi iz panoge, spodbujanje sodelovanja in izmenjavo idej.
Po kosilu je imela Tamara Srdarev Smole z Gospodarske zbornice Slovenije delavnico na temo označevanja živil. Predstavila je kako učinkovito sporočiti prednosti izdelkov, zlasti funkcionalnih živil, in pridobiti konkurenčno prednost na trgu.
Ob zaključku dogodka so udeleženke ob pogovoru spoznale še dva uspešna podjetnika, Roka Stariča (Rok’s nut butter) in Tino Kravina (Pajs brez obresti). Rok in Tina sta delila svoje bogate izkušnje in nasvete o znamčenju živil ter grajenju odnosov s trgovci.
Pridružite se nam na finalnem dogodku, 16. novembra 2023, v centru ROG, na katerem bomo podelili nagrade v skupni vrednosti 15.000 €. Za več informacij pišite na: EWA.CPOEF@ef.uni-lj.si
O EIT FOOD:
EIT Food je največja in najbolj dinamična svetovna skupnost za inovacije na področju hrane. Pospešujemo inovacije za vzpostavitev prehranskega sistema, primernega za prihodnost, ki proizvaja zdravo in trajnostno hrano za vse. Ob podpori Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), organa Evropske unije, EIT Food vlaga v projekte, organizacije in posameznike, ki delijo skupne cilje za zdrav in trajnosten prehranski sistem. EIT Food spodbuja inovacijski potencial v podjetjih in na univerzah. Ustanavlja in širi zagonska agroživilska podjetja z namenom, da bi na trg poslala nove tehnologije in izdelke. Podjetnike in strokovnjake opremljajo z znanji, potrebnimi za preoblikovanje prehranskega sistema. V središče dela EIT Food postavlja potrošnike in jim pomaga graditi zaupanje v prehransko verigo.
EIT Food je ena od devetih inovacijskih skupnosti, ki jih je ustanovil Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), neodvisni organ EU, ustanovljen leta 2008 za spodbujanje inovacij in podjetništva v Evropi. Več informacij najdete na spletni strani ali nas spremljajte prek družbenih omrežij: Twitter, Facebook, LinkedIn, YouTube in Instagram.
Center poslovne odličnosti je sodeloval na Poslovnem dnevu NT konference v Portorožu z gostovanjem priznane profesorice ekonomije, Tjaše Redek z Ekonomske fakultete v Ljubljani. V osrednjem predavanju Tehnologija in družba: Kam nas pelje razvoj? je Redkova predstavila vlogo novih tehnologij, umetne inteligence in intelektualnega kapitala v kontekstu uspešnosti in konkurenčnosti podjetij.
Nove tehnologije in intelektualni kapital so v času vzpona ekonomije znanja ključni dejavniki uspešnosti in konkurenčnosti podjetij. Slovenska podjetja so v nekaterih dimenzijah uvajanja in uporabe novih tehnologij uspešna, primerljiva z EU, v drugih manj, kjer predvsem izstopa tudi hkratno vlaganje v kadre in druge dejavnike neotipljivega kapitala. Tjaša Redek je skozi analizo obsežnih mikro podatkov osvetlila trenutno stanje slovenskih podjetij na tem področju.
Rezultati več raziskav, v katerih je Redkova sodelovala, razkrivajo, v katerih dimenzijah uvajanja in uporabe novih tehnologij so slovenska podjetja uspešna in primerljiva z EU ter kje zaostajajo. Poudarjeno je bilo, da slovenska podjetja, ki aktivno vlagajo v kadre in druge dejavnike neotipljivega kapitala (npr. izobraževanja), izstopajo v pozitivni luči.
Produktivnost dela v Sloveniji je po podatkih OECD (2022) pod povprečjem EU. Slovenija je z 48 USD (v 2015 PPP) ustvarila 85% vrednosti, ki jo na delovno uro ustvari povprečna EU država, oziroma 67% vrednosti, ki jo je ustvarila Avstrija. Bolj natančni podatki kažejo, da so visoko dodano vrednost ustvarjala predvsem podjetja iz tehnološko visoko in srednje visoko intenzivnih predelovalnih dejavnosti ter podjetja iz storitvenih sektorjev, ki intenzivno uporabljajo znanja, tudi IKT.
Rast produktivnosti in dodane vrednosti sta danes ključno odvisna od znanja ter tehnologij, pri čemer bo v prihodnosti prednjačila tudi umetna inteligenca. Rezultati različnih raziskav potrjujejo pomen dejavnikov t.i. neotipljivega kapitala, ki vsebuje digitalizirane informacije, inovacijski kapital ter oragnziacijski ter človeški kapital. Ti dejavniki naj bi prispevali celo med ¼ in 1/3 vse rasti produktivnosti. Na drugi strani pa so vse pomembnejše nove tehnologije, ki so stopile v ospredje s četrto industrijsko revolucijo. Med njimi tudi umetna inteligenca. Slovenija je relativno uspešna pri uvajanju novih tehnologij, predvsem med velikimi podjetji, ki so po deležu zelo visoko digitalno intenzivnih celo na petem mestu v EU. Nadpovprečen je tudi delež podjetij, ki uporablja tehnologije umetne inteligence. Leta 2021 je uporabljalo te tehnologije slabih 12% podjetij, v primerjavi s slabimi 8 % v EU, s čimer je bila Slovenija na 6.mestu v EU, prednjačile so slasti dejavnosti IKT ter predelovalne dejavnosti. Seveda se je v vmesnem času intenzivnost uporabe bistveno povečala in se še bo, saj podjetja pričakujejo številne pozitivne učinke, predvsem z vidika optimizacije, analize podatkov, inovacij in številnih drugih.
Napovedi kažejo, da naj bi se zaradi uvajanja umetne inteligence BDP v Evropi povečal za okoli 10% do leta 2030, na Kitajskem pa celo za četrtino. Raziskave opozarjajo tudi, da bodo večje učinke čutili tisti, ki bodo hitrejši pri uvajanju novih tehnologij. Pri uvajanju se podjetja soočajo z več izzivi, ključni pa so pomanjanje znanja in kadrov ter tudi ambicija podjetij oziroma zavedanje o pomenu novih tehnologij. Za uspešno rast in razvoj ni dovolj zgolj sledenje trendom, pač pa celostna digitalna transformacija skladno s potrebami podjetij ter vlaganje v komplementarne (predvsem kadrovske) resurse.
Digitalna transformacija in umetna inteligenca sta ključna dejavnika, ki bosta v prihodnosti močno vplivala na konkurenčnost in rast produktivnosti. Redkova je opozorila na pomen mehkih dejavnikov, ki lahko prispevajo do tretjine rasti produktivnosti, ter na pomembnost pravočasnega in premišljenega vlaganja v tehnologije in kadre.
Umetna inteligenca bo dodatno pospešila rast produktivnosti, sploh v nekaterih dejavnostih in poslovnih funkcijah. Največje učinke se pričakuje v tehnološko visoko-intenzivnih dejavnostih, pa zanimivo – tudi v izobraževanju. In hkrati naj bi bili zmagovalci tisti, ki bodo med prvimi, ki bodo znali čim bolje izkoristiti prednosti umetne inteligence in ostalih novih tehnologij.
Prof. dr. Tjaša Redek je priznana profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na analizo podjetij, dejavnike produktivnosti, intelektualni kapital in nove tehnologije. Njene publikacije in raziskave na področju uporabe novih tehnologij in umetne inteligence v podjetjih so pridobile široko priznanje.
Pomembnost zavzetosti zaposlenih v organizaciji ne moremo prezreti, saj ima številne pozitivne učinke na uspešnost podjetja. Dokazano je, da je ravno to pomemben dejavnik uresničevanja strateških ciljev podjetij. Po podatkih raziskovalnega in svetovalnega podjetja Bersin by Deloitte vsaj 85 odstotkov vodij podjetij po vsem svetu meni, da je zavzetost pomembna. Na zavzetost zaposlenih namreč vplivajo številni dejavniki, med drugim tudi dobro počutje na delovnem mestu. Ker si podjetja v različnih panogah prizadevajo preživeti oziroma ustvarjati večjo konkurenčno prednost, bo telesno in duševno dobro počutje zaposlenih eden od pomembnih vidikov, na katerega se morajo vodje praviloma osredotočiti. Tudi zato se zavzetost zaposlenih danes obravnava kot močan vir konkurenčne prednosti v turbulentnih časih.
Poglejmo, zakaj so zavzeti zaposleni pomembni, kaj vse vpliva na zavzetost in kakšno vlogo pri tem igrata vlaganje v razvoj in izobraževanje.
Zavzetost zaposlenih predstavlja srčiko vsake organizacije, ki si prizadeva doseči vrhunsko uspešnost in vzpostaviti pozitivno delovno okolje. Gre za globoko povezanost zaposlenih z njihovim delom, podjetjem ter njihovo predanost k doseganju skupnih ciljev. Zavzeti zaposleni so tisti, ki presegajo pričakovanja in navdihujejo sodelavce, da stremijo k najboljšim rezultatom.
Zavzeti zaposleni so bolj motivirani in se bolj potrudijo pri svojem delu. Svoje naloge opravijo učinkoviteje in z večjo kakovostjo. Poleg tega so bolj naklonjeni razmišljanju izven ustaljenih okvirov. So bolj kreativni in predani iskanju inovativnih rešitev. S svojimi idejami prispevajo k inovacijam v podjetju, kar je ključnega pomena za rast in razvoj. So bolj zadovoljni s svojim delom in manj nagnjeni k iskanju drugih zaposlitev. S tem se zmanjšuje fluktuacija kadrov, kar omogoča kontinuiteto dela, ohranja strokovno znanje znotraj podjetja in zmanjšuje stroške povezane z zamenjavo zaposlenih.
Kljub vsemu pa se podjetje lahko pri spodbujanju zavzetosti znajde pred izzivom. Zato se poraja vprašanje, kako se izziva lotiti.
Investiranje v motivacijo, razvoj in zadovoljstvo zaposlenih ima dolgoročne koristi za uspeh in trajnostno rast podjetja. Podjetje naj jasno komunicira svojo vizijo, cilje ter vrednote. Zaposleni morajo vedeti, kam podjetje stremi in kako lahko s svojim delom prispevajo k uresničevanju skupnih ciljev. Na drugi strani pa mora podjetje poskrbeti za individualno priznavanje dosežkov ter nagrajevanje zaposlenih za dobro opravljeno delo. To je ključnega pomena za spodbujanje zavzetosti.
Vsekakor pa je potrebno, da organizacija skrbi za pozitivno in spodbudno delovno okolje, kjer se zaposleni počutijo varne, cenjene in slišane. Ustvarjanje dobrih odnosov med sodelavci ter podpiranje medsebojnega sodelovanja so ključnega pomena
Podjetja morajo tudi spodbujati razvoj kariere zaposlenih in jim omogočajo možnosti za izobraževanje, usposabljanje ter napredovanje. Zaposleni, ki vidijo možnosti za rast in napredovanje, so bolj motivirani in zavzeti za svoje delo.
Tudi na CPOEF opažamo, da se v podjetjih, ki vlagajo v izobraževanje, usposabljanje in razvoj kompetenc, zaposleni počutijo bolj opolnomočeni za svoje delo. Imajo večje zaupanje v lastne sposobnosti in se lažje spopadajo z izzivi. Posledično se poveča njihova zavzetost, saj se zavedajo, da podjetje investira v njihov osebni in poklicni napredek. Pogosto posamezniki nosimo bogato strokovno znanje, ki ga potrebujemo za opravljanje svojih delovnih zadolžitev. Kar na CPOEF dodatno spodbujamo je nadgradnja z znanji, ki povečujejo razumevanje širše slike. Tak primer je lahko vodja posamezne poslovne funkcije, ki razume delovanje preostalih področij podjetja, vključno s finančnim ozadjem, specifikami panoge, dogajanjem v globalnem okolju, ima večjo podlago in samozavest za sprejemanje pravilnih odločitev.
Zavzetost zaposlenih je ključna za uspeh podjetja. Spodbujanje zavzetosti zahteva celosten pristop, ki vključuje jasno komunikacijo, priznanje, možnosti za razvoj kariere in ustvarjanje pozitivnega delovnega okolja. Vlaganje v razvoj zaposlenih pa je eden od najučinkovitejših načinov za spodbujanje zavzetosti ter gradnjo uspešnega in trajnostnega podjetja.
Literatura:
Bedarkar, M. & Pandita, P. (2014). A Study on the Drivers of Employee Engagement Impacting Employee Performance. Procedia – Social and Behavioral Sciences. 133, 106-115.
Khurana, N. & Jain, S. (2017). Embracing employee engagement through training and development. Asian Journal of Management. 8(1).
Lytle, T. (2016). How to increase employee engagement without spending a dime?. Pridobljeno 18. julija 2023 na spletnem naslovu https://www.shrm.org/hr-today/news/hr-magazine/1016/pages/7-tips-to-increase-employee-engagement-without-spending-a-dime.aspx
Letos 10 žensk iz Slovenije prvič sodeluje v programu Empowering Women in Agrifood (EWA) za razvoj podjetniških idej v agroživilskem sektorju. EWA je program EIT Food, ki ga podpira Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), organ Evropske unije.
V petek, 16. junija, se je program Empowering Women in Agrifood uradno začel z mreženjskim dogodkom, na katerem so se zbrale izbrane udeleženke in mentorji. Dogodek je organiziral Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF) in Biotehniška fakulteta, Univerze v Ljubljani, ki sta odgovorna za lokalno izvajanje programa EWA.
Na srečanju so udeleženke pozdravile Alicja Krakowska iz EIT Food North-East, Anja Mrhar iz EIT Food Hub Slovenija in Ajda Marič iz EWA Slovenija. Udeleženkam je Katja Cergolj iz Pisarne za prenos znanja, Univerza v Ljubljani, predavala na temo intelektualne lastnine, Blaž Zupan iz CPOEF pa je predstavil pomen mentorstva.
Cilj programa EWA je odpraviti obstoječo neenakost med spoloma v agroživilskem sektorju. Udeleženke bodo v šestih mesecih deležne individualne podpore mentorjev, pridobivale znanje, krepile samozavest ter vzpostavile mrežo novih partnerjev in stikov za razvoj podjetniške ideje.
Slovenske udeleženke EWA so zelo motivirane in izjemne ženske, ki predstavljajo inovativne ideje s podjetniškim potencialom. Na dogodku se je ustvarilo živahno vzdušje, saj so udeleženke predstavile svoje izdelke in omogočile drugim, da jih poskusijo in izkusijo.
Spoznajte 10 podjetnic programa EWA v Sloveniji:
Anja Šolinc
LCHF Anja predstavlja LCHF (Low Carb High Fat) način prehranjevanja, ki je primeren tudi za ljudi s celiakijo, občutljivostjo na gluten, sladkorno boleznijo (tip II), vegane in vse, ki želijo uživati v razvajanju brez občutka krivde. S ponudbo alternativ tradicionalnim izdelkom z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov in glutena, prispeva k bolj raznoliki in vključujoči agroživilski industriji.
Lenča Zorko
Podjetnica razvija ponudbo “upcycled prehrane” v Sloveniji s proizvodnjo moke iz ječmenovih tropin iz pivovarstva, ki je stranski produkt pivovarske industrije. Takšna moka ima naravno nizko vsebnost sladkorjev in ogljikovih hidratov, ter nekajkrat višjo vsebnost beljakovin, prehranskih vlaknin, polifenolov in prebiotikov kot ostale moke iz žit na trgu. Hkrati ima tudi prijeten okus.
Lucija Prosen
Podjetnica je oblikovala domačo samozalivalno leseno sadilno napravo za zelenjavo, ki je namenjena spodbujanju trajnosti in lokalni pridelavi hrane. Podjetnica ponuja priročno rešitev za lastno pridelavo zelenjave. Leseni sadilnik, izdelan iz predelane ovčje volne in humusa na osnovi gnoja, je mogoče v celoti reciklirati, kar še dodatno krepi njegovo ekološko privlačnost.
Martina Zupanc Lah
Podjetnica staršem zagotavlja bistvene informacije o uvajanju hrane za dojenčke s poudarkom na bolj zdravih prehranskih izbirah. Hkrati pa je oblikovala spletno stran Mami hobotnica, ki na enem mestu združuje več ponudnikov, kar poenostavi izbiro in strankam prihrani čas pri nakupovanju. Starše dodatno izobražuje z e-knjigami, blogi in spletnim tečajem.
Monika Bažec Kukulin
Podjetnica je oblikovala način pridelave in predelave oljčnega olja, ki ga oblikuje v funkcionalno živilo z izjemno visoko vsebnostjo polifenolov. Spodbuja razvoj zdrave in trajnostne hrane, kar je v skladu z naraščajočim povpraševanjem po takšnih izdelkih. S ponudbo edinstvenega oljčnega olja z visoko vsebnostjo polifenolov, pod blagovno znamko QQLYN, prispevajo k proizvodnji hranljivih in koristnih živil.
Mojca Pušlar
Podjetnica kot prva v Sloveniji ponuja edinstveno sladico: »Piškoti na žlico«. Na slovenski trg je bil izdelek uveden septembra 2022 in spodbuja nostalgijo »lizanja« surovega testa za piškote iz posode. Izdelek se trenutno prodaja na spletu, v partnerskih trgovinah in kavarnah. Med zadanimi cilji je tudi uvedba certificirane veganske, brezglutenske in brezlaktozne linije.
Nina Krašna
Podjetnica se osredotoča na česen oz. izdelke iz česna. Med njenimi izdelki najdemo česnovo emulzijo in fermentirani česen v prahu, ki ju na slovenskih policah še ni možno najti. Podjetnica se zavzema za zmanjšanje količine odpadkov, zato uporablja tudi česnove cvetove in ostale dele rastline, ki se običajno zavržejo.
Nuša Marinc
Podjetnica se kot formulatorka naravne kozmetike Nanu, osredotoča na zmanjševanje količine odpadkov z vključevanjem stranskih produktov iz živilske industrije, kot so olja iz semen, celuloza, alge in lesni izvlečki, v svoje izdelke. Z vključevanjem stranskih produktov v naravne kozmetične izdelke ne rešuje le okoljskih vprašanj, temveč potrošnikom ponuja alternativno možnost, ki jim je pomemben zdrav življenjski slog in trajnostna izbira.
Špela Kocjančič
Podjetnica rešuje vprašanje zavržene hrane in neučinkovite uporabe virov v mesni industriji. Inovativnost je v proizvodnji in promociji tradicionalne kostne juhe, kot naravnega vira beljakovin za izgradnjo kolagena. Vzpostavila je lastno proizvodnjo visokokakovostne kostne juhe, ki jo najdemo pod blagovno znamko BoneR, z uporabo govejih kosti ekološke vzreje, ki bi jih sicer zavrgli, pri tem pa je izločila vsa pomembna in koristna hranila.
Špela Pibernik
Podjetnica je oblikovala inovativen izdelek, pri katerem uporabi zelo zrele liofilizirane banane za izdelavo prahu. Za piko na i pa se namesto komercialnega kvasa uporabljajo suhe droži. Končni izdelek je bananin kruh iz zelo zrelih banan, ki bi jih trgovci zavrgli, in kislega testa. Zamisel spodbuja trajnosten in odgovoren pristop k uživanju hrane.
Spoznajte izbrane mentorice in mentorja v programu EWA Slovenija:
Kaj sledi?
Udeleženke programa EIT Food EWA v Sloveniji bodo v naslednjih šestih mesecih:
Kaj je EIT Food?
EIT Food je največja in najbolj dinamična svetovna skupnost za inovacije na področju hrane. Pospešujemo inovacije za vzpostavitev prehranskega sistema, primernega za prihodnost, ki proizvaja zdravo in trajnostno hrano za vse. Ob podpori Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), organa Evropske unije, EIT Food vlaga v projekte, organizacije in posameznike, ki delijo skupne cilje za zdrav in trajnosten prehranski sistem. EIT Food spodbuja inovacijski potencial v podjetjih in na univerzah. Ustanavlja in širi zagonska agroživilska podjetja z namenom, da bi na trg poslala nove tehnologije in izdelke. Podjetnike in strokovnjake opremljajo z znanji, potrebnimi za preoblikovanje prehranskega sistema. V središče dela EIT Food postavlja potrošnike in jim pomaga graditi zaupanje v prehransko verigo.
EIT Food je ena od devetih inovacijskih skupnosti, ki jih je ustanovil Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), neodvisni organ EU, ustanovljen leta 2008 za spodbujanje inovacij in podjetništva v Evropi.
Več informacij najdete na spletni strani www.eitfood.eu ali nas spremljajte prek družbenih medijev: Twitter, Facebook, LinkedIn, YouTube in Instagram.
