Z IGRO VLOG DO BOLJŠIH KOMPETENC VODENJA

Igra vlog s področja vodenja in različnih vodstvenih situacij

AKADEMIJA VODENJA | 8. NOVEMBER 2022

Ste si kdaj zaželeli, da bi se lahko v kakšno situacijo ponovno vrnili? In ob novi priložnosti popolnoma drugače odreagirali? Verjetno se je vsakemu že to zgodilo, tako poslovno, kot tudi zasebno. Ampak kot pravi pregovor, priložnost zamujena, ne vrne se nobena. Na to, kako bi primerneje reagirali že v prvo, vpliva mnogo okoliščin, ampak med najpomembnejšimi so prav znanje in izkušnje.

OD IMITACIJE RESNIČNE SITUACIJE DO SAMOREFLEKSIJE

Pri igri vlog gre za imitacijo resnične situacije iz poslovnega vsakdanjika. Namen igre vlog je, da oseba vadi veščino ali sposobnost, ki jo želi razviti. Oseba lahko z igro vlog vadi več stvari hkrati, pridobi povratne informacije in lahko svoje vedenje skoraj takoj prilagodi. Ključno je, da se s pomočjo igre oseba postavi v svojo želeno pozicijo ali kožo neke druge osebe.

Mogoče ne bi verjeli, vendar nam igra in podoživitev situacij lahko pomagata do želenih rezultatov v resničnih situacijah. Igra vlog je lahko improvizirana ali načrtovana, hitra in enostavna. Namen je, da se navadite predvideti scenarije prizorov, trenirate možnost vživeti se v nekoga drugega, opazovanje in poslušanje, na koncu pa še tehnike samorefleksije in kritične analize. Ta metoda vzporedno ponudi učinkovit trening komunikacije, ki je pogosto osnova uspešnega vodenja. 

Vaše igre vlog bodo učinkovitejše, če boste upoštevali spodnje nasvete.

10 NASVETOV ZA BOLJ UČINKOVITO IGRO VLOG

  1. Vnaprej naredite načrt, zapišite si svojo vlogo in od sogovorca ter razmislite o vseh morebitnih zapletih, ki lahko nastanejo.
  2. Posnemajte dejanske scenarije.
  3. Najdite potencialne partnerje, ki bodo vadili z vami in razmislite, kaj vam lahko prinesejo v učni proces. Lahko pa vadite tudi sami. 
  4. Ugotovite katero vedenje želite spremeniti s pomočjo igre. 
  5. Razmislite o uporabi zunanjega opazovalca, katerega vloga je opazovati, kaj počnete, s čim imate težave in kako se partner odziva na vašo komunikacijo.
  6. Pomembno je, da med ponovitvami prizorov naredite odmor, saj boste tako bolj učinkoviti. 
  7. Če je možno, uporabite dejansko lokacijo ali okolje, v katerem se bo situacija odvijala.
  8. Svojo igro vlog posnemite, to bo še posebej koristno, če igrate vloge sami, saj boste imeli otipljiv vir povratnih informacij.
  9. Po igri vlog analizirajte, kaj se je zgodilo, preverite, kaj vam je šlo dobro in kaj lahko še izboljšate. V primeru, da imate zunanje opazovalce, naj podajo predloge za izboljšavo tudi oni. 
  10.  Bodite samokritični in iskreni ter odprti do novih pristopov.

Si tudi vi želite, da bi v določeni situaciji odreagirali primerneje? Akademija vodenja, ki jo pripravljamo v Centru poslovne odličnosti v mesecu novembru, vam lahko pomaga pri tem. V zadnjem modulu se boste z Moniko Lapanja in Mašo Madon preizkusili v igri vlog, kjer boste uporabili vso predhodno pridobljeno znanje, tudi tisto, ki ga boste pridobili na akademiji. Situacije so vezane na aktualne in vsakodnevne izzive, s katerimi nas sooča trenutno zahtevno poslovno okolje. Vsebinsko se bomo dotaknili različnih področij vodenja: stili vodenja, dinamika in vodenja tima, opolnomočenje, motivacija, zaupanje, komunikacija, povratna informacija, povezovanje, moč, delegiranje, pogajanje, nagrajevanje, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter medgeneracijske razlike.


AKADEMIJA VODENJA

Akademija vodenja je online več-modulski program, ki je namenjen vsem, ki želite v krajšem času osvojiti, razviti in nadgraditi kompetence vodenja, postati bolj učinkoviti v samoorganizaciji in izboljšati komunikacijo s sodelavci in strankami. Akademija nudi inovativen učni pristop ter aktualna in praktična znanja za uspešno vodenje v zahtevnem poslovnem okolju.

Ob zaključku vsak udeleženec prejme CERTIFIKAT trojno akreditirane poslovne šole, Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki se uvršča med 1% najboljših šol na svetu. 

Začetek: 8. november 2022, ONLINE, preko Zooma.

VEČ O PROGRAMU

Avtentično vodenje mednarodnih ekip v času sprememb

AKADEMIJA VODENJA | 8. NOVEMBER 2022

Avténtično vodenje /Voditi in ohraniti samega sebe. Voditi skozi sebe./

Se kdaj vprašate, kaj ima močen vpliv na uspešnost podjetja? Zagotovo je to vodenje, v širšem pomenu besede, pogosto govorimo tudi o stilu vodenja. S stilom vodenja namreč vplivamo na organizacijsko kulturo, motivacijo zaposlenih, odnose med zaposlenimi ter predvsem na njihov nivo zaupanja in iskrenosti.

KAJ JE AVTENTIČNO VODENJE?

Bistvo avtentičnega vodenja je samopoznavanje, sprejemanje in ohranjanje vašega pravega jaz. Avtentični vodja se zaveda svojih resničnih vrednot, čustev in prepričanj ter deluje v skladu z njimi. 

Raziskave kažejo, da vodje, ki se poslužujejo avtentičnega stila vodenja, dosegajo boljše poslovne rezultate, kreativne rešitve in opažajo boljše odnose med zaposlenimi na delovnem mestu. Boljši odnosi  med zaposlenimi so posledica tega, da zaposleni vidijo svoje vodje kot pozorne, iskrene in poštene ljudi, ki so jim za zgled.

KAKŠEN JE AVTENTIČEN VODJA?

Vsakdo izmed nas je avtentičen, razlikujemo pa se glede na stopnjo avtentičnosti. Avtentičnost vsakega posameznika oblikujejo kultura, vzgoja, družina, prijatelji, izobraževalni sistem, okolje in družba nasploh. Pogosto se ne zavedamo, kako zelo lahko na naš stil vodenja vpliva naše zasebno življenje.

Avtentičen vodja je tisti, ki se ne pretvarja, ostaja zvest svoji vlogi, vnaša pozitivne spremembe v organizacijo, želi si napredka in razvoja, ne posnema ostalih vodij, vodi na podlagi zastavljenih ciljev ter na njegovo vodenje ne vplivajo zunanji faktorji ali sebični motivi. Ključno pri avtentičnem načinu vodenja pa je, da poslušate samega sebe in delujete v skladu z vašimi načeli ter prepričanji. 

Avtentičen vodja zna kritično oceniti tudi svoje prednosti in slabosti, in se zaveda, da se je potrebno stalno razvijati in učiti. Obnavljanje in nagrajevanja znanja je avtentičnemu vodji vrednota, ki jo goji tako pri sebi, kot pri svojih sodelavcih in prav temu je namenjen program Akademija vodenja, ki jo pripravljamo v Centru poslovne odličnosti. Avtentičnega vodenja se bomo dotaknili na vseh modulih, še posebej pa v sklopu drugega modula, kjer boste imeli priložnost sodelovati s Sandro Penger, redno profesorico na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Njen osrednji raziskovalni koncept doktorske disertacije je bilo avtentično vodenje, s tem pa je bil ta koncept tudi prvič predstavljen slovenskemu akademskemu okolju. V četrtem modulu pa bosta Maja Klepec in Katarina Raičević predstavili še preostale trike, kako biti vodja in hkrati ne prezreti lastnih vrednot.


AKADEMIJA VODENJA

Akademija vodenja je online več-modulski program, ki je namenjen vsem, ki želite v krajšem času osvojiti, razviti in nadgraditi kompetence vodenja, postati bolj učinkoviti v samoorganizaciji in izboljšati komunikacijo s sodelavci in strankami. Akademija nudi inovativen učni pristop ter aktualna in praktična znanja za uspešno vodenje v zahtevnem poslovnem okolju.

Ob zaključku vsak udeleženec prejme CERTIFIKAT trojno akreditirane poslovne šole, Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki se uvršča med 1% najboljših šol na svetu. 

Začetek: 8. november 2022, ONLINE, preko Zooma.

VEČ O PROGRAMU

Odgovornost, time management, samoorganizacija ter povezovanje

AKADEMIJA VODENJA | 8. NOVEMBER 2022

“Pomanjkanje nadzora, organizacije, priprave in delovanja pripelje do zaskrbljenosti.” David Kekich

Opažate, da ste v zadnjem času preobremenjeni z delom in si na koncu dneva vedno znova želite, da bi dan imel več kot 24 ur? Če ste na vprašanji odgovorili pritrdilno, potem lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da vas od manj stresnega življenja ločuje le učinkovita izraba časa. Stres ima posledično negativen vpliv tudi na doseganje rezultatov v življenju, zato je pomembno, da se poslužujete time managementa oziroma uspešne organizacije časa.

KAJ JE TIME MANAGEMENT OZIROMA ORGANIZACIJA ČASA?

Gre za tehniko, ki vam omogoča lažjo organizacijo vsakodnevnih nalog, tako profesionalnih kot osebnih, glede na njihovo prioriteto. Glavni cilj je, da posameznik doseže učinkovito izrabo časa.

KAKO TOREJ POSTATI GOSPODAR SVOJEGA ČASA?

Najprej se je potrebno zavedati, da imate vpliv le sami nase in ne na 24 ur, ki jih predvideva vsak dan. Ključna je samokontrola, samodisciplina in samoupravljanje. Pomembno se je zavedati, da lahko vsak posameznik s treningom izboljša svoj time management, vendar so  za to potrebne veščine, čas in vztrajnost. Spodaj najdete nekaj priporočil, kako pričeti z delom na sebi:

  1. Najprej je potrebno poiskati sistem, ki bo ugajal vam, saj smo si ljudje med seboj zelo različni.
  2. Na začetku si postavite realno dosegljive cilje.
  3. Vnaprej načrtujte svoj dan in vsaka naloga naj bo časovno omejena.
  4. Jutra naj bodo namenjena najbolj kompleksnim nalogam v dnevu, saj imamo ljudje takrat največjo koncentracijo.
  5. Odstranite motilce časa. 
  6. Če izgubite motivacijo za določeno nalogo, pojdite na naslednjo nalogo in se kasneje zopet vrnite k prvotni.

KATERI KONCEPT ZA USPEŠNO UPRAVLJANJE S ČASOM JE PRIMEREN ZA VAS?

Vas zanima kateri koncept za uspešno upravljanje s časom je najbolj primeren za vas? Potem je Akademija vodenja, ki jo pripravljamo v Centru poslovne odličnosti v mesecu novembru, pravi naslov za vas. V  drugem modulu bo Sandra Penger, redna profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, predstavila več različnih konceptov in vam z veseljem pomagala odkriti, kateri je pravi za vas.


AKADEMIJA VODENJA

Akademija vodenja je online več-modulski program, ki je namenjen vsem, ki želite v krajšem času osvojiti, razviti in nadgraditi kompetence vodenja, postati bolj učinkoviti v samoorganizaciji in izboljšati komunikacijo s sodelavci in strankami. Akademija nudi inovativen učni pristop ter aktualna in praktična znanja za uspešno vodenje v zahtevnem poslovnem okolju.

Ob zaključku vsak udeleženec prejme CERTIFIKAT trojno akreditirane poslovne šole, Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki se uvršča med 1% najboljših šol na svetu. 

Začetek: 8. november 2022, ONLINE, preko Zooma.

VEČ O PROGRAMU

EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ

Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.

(DEZ)INFORMACIJE, RESNIČNOST IN MOŽGANE

Tokratno Ekonomijo pod žarometi je zaključil dr. Nikolaos Dimitriadis, gostujoči profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Skozi svoj 15-minutni govor se je osredotočil na ”(Dez)informacije, resničnost in možgane” saj smo pogosto zmotno prepričani, da je naš pogled tudi dejansko dogajanje. ”Možgani ne samo, da nam prikazujejo resničnost, ampak jo tudi ustvarjajo.” Pri tem imajo podatki za možgane vrednost, ko jim lahko ti pripišejo določeno oznako ali vrednost. Dodeljena oznaka je v večji meri odvisna od naših individualnih izkušenj, skozi katere se možgani učijo. To je ključnega pomena pri zavedanju, da dva posameznika morda res prejmeta enako informacijo, besedo ali sliko, vendar lahko nanjo zelo različno reagirata. To zavedanje lahko pomembno vpliva na oblikovanje tako interne komunikacije znotraj organizacije, kot tudi zunanjih sporočil.

Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:

Nikolaos Dimitriadis

Nikolaos je vodja nevro svetovalnih storitev v Optimal HR Group, predavatelj na The University of Sheffield International Faculty, City College. Predava tudi na poslovnem programu LJUBLJANA MBA in je avtor knjig, svetovalec, mentor in predavatelj na področju nevroznanosti, s poudarkom na marketingu in vodenju. Je nagrajen predavatelj in govorec na TEDx, SEMPL in drugih odmevnih konferencah.

Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:

#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?

#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah

#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice  

#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom? 

#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?

# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated 

# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo 

#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”

#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?

#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje? 

#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost 

#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem? 

#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU 

#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta 

#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain

EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ

Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.

VLOGA BANK V EKOLOŠKI SANACIJI SVETA

Drago Kavšek, Intesa Sanpaolo Bank, je svoj govor ”Vloga bank v ekološki sanaciji sveta” namenil problematiki uničevanja naravnega okolja. Izpostavil je dejstvo, ki se ga kot državljani in volivci vse premalo zavedamo, da so »vsebinske rešitve na žalost povezane s kratkim časovnim horizontom, ko imajo izvoljeni posamezniki dejansko moč in možnost vladati in s tem spremeniti strateško okoljsko politiko.« Povedal je, da imajo vse resne politične stranke v svojih programih tudi skrb za okolje, a težava nastane pri implementaciji, saj kratkoročnih ukrepov, financiranih z omejenimi viri, volivci pač ne želimo nagraditi.

Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:

Drago Kavšek

Drago je od julija 2017 član uprave za področje gospodarskih družb v Intesi Sanpaolo Bank. Pred tem je bil član uprave za finančno področje v družbi Mercator. Leta 2014 je na Finančni konferenci, ki jo organizirata časnik Finance in Ljubljanska borza, prejel naziv najfinančnik leta za dosežke pri prestrukturiranju družbe Mercator.

Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:

#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?

#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah

#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice  

#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom? 

#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?

# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated 

# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo 

#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”

#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?

#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje? 

#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost 

#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem? 

#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU 

#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta 

#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain

EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ

Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.

TRAJNOSTNE FINANCE IN ZELENI PREHOD V EU

»Trajnostne finance in zeleni prehod v EU« so bile osrednja tema govora prof. dr. Vasje Ranta, Ekonomska fakulteta. Trg trajnostnih financ, ki pred letom 2010 skoraj ni obstajal, saj so se prve izdaje zelenih obveznic zgodile šele leta 2007, je danes zelo hitro rastoč trg. Trajnostna tveganja v zadnjih letih pa postajajo vse večja. Ta so hkrati začela predstavljati ključen moment oziroma premislek pri odločevalcih vseh politik. Posledično so se na trgu pojavili številni okviri in razvoji standardov trajnostnega poročanja, ki so prav zaradi številčnosti težje pregledni in primerljivi. Zaveze evropskih politik na tem področju so spodbudne, čeprav raziskave kažejo, da je potrebno hitro ukrepanje in da zmanjkuje časa za vse ambiciozno zastavljene cilje. Dr. Rant zato poudarja, da je na področju zelenega in trajnostnega prehoda »potrebno ne samo hitro, ampak tudi obsežno ukrepanje«.

Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:

Vasja Rant

Vasja je izredni profesor za denar in finance na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ima pa tudi izkušnje s poučevanjem v mednarodnem okolju. V okviru raziskovalnega dela redno objavlja članke v mednarodnih in slovenskih recenziranih revijah ter poglavja v znanstvenih monografijah. Poklicno je večkrat svetoval slovenski vladi o temah, povezanih z EU, in aktivno sodeloval pri pogajanjih Evropskega sveta o večletnih finančnih okvirih EU za obdobja 2007-2013, 2014-2020 in 2021-2027 ter pri pogajanjih o Instrumentu za okrevanje EU, NextGenerationEU, kot odzivu na krizo COVID-19.

Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:

#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?

#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah

#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice  

#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom? 

#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?

# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated 

# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo 

#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”

#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?

#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje? 

#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost 

#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem? 

#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU 

#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta 

#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain

EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ

Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.

ALI V LJUBLJANI SPLOH POTREBUJEMO TURIZEM?

Mag. Petra Stušek, Turizem Ljubljana, se je spraševala ”Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?” Kratek odgovor je, seveda! Turizem Ljubljana skrbi ne le za tujce ampak tudi za prebivalce Ljubljane. Brezplačne javne razstave, javne kulturne prireditve, skrb za urejeno okolico, javni pitniki, kjer je pitna voda dostopna na javnih mestih, so le nekaterih od primerov. Javnomnenjska raziskava je pokazala, da večina Ljubljančanov turizem podpira, »kar 35 % vseh anketirancev, torej tistih, ki živimo v mestu, pa meni, da projekti in prireditve zelo dvigujejo kakovost življenja v Ljubljani.« Ljubljana, glavna slovenska turistična destinacija, vabi v svojo družbo.

Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:

Petra Stušek

Petra je direktorica Turizma Ljubljana, ki se mu je pridružila leta 2002 in v vseh letih sooblikovala turistično podobo Ljubljane. Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, magistrirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po dveh letih delovanja kot članica upravnega odbora je bila junija 2019 izvoljena za predsednico uprave European Cities Marketing, vodilnega evropskega združenja na področju upravljanja turizma prostega časa in industrije srečanj.

Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:

#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?

#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah

#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice  

#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom? 

#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?

# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated 

# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo 

#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”

#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?

#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje? 

#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost 

#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem? 

#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU 

#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta 

#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain

EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ

Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.

RUSIJA NA POTI V AVTARKIJO: VPLIV MEDNARODNIH SANKCIJ NA MAKROEKONOMSKO IN SOCIALNO STABILNOST

Dr. Denis Mancevič iz Herman & Partnerji se je lotil najbolj aktualne problematike – ruske krize. V svojem govoru ”Rusija na poti v Avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost” je dejal, da ima rusko gospodarstvo velike težave zaradi dejstva, da surovine predstavljajo le 30 odstotkov BDP, a hkrati polovico javnih prihodkov in kar 70 odstotkov izvoza. To povzroča kanibalizacijo drugih gospodarskih sektorjev in korupcijo. Vprašal se je, kaj je cilj sankcij, ki jih svet izvaja proti Rusiji. Izpostavil je, da so mnenja o njihovi učinkovitosti med zahodnimi ekonomisti deljena, da je ruski rubelj nadoknadil vso vrednost, ki jo je izgubil takoj po invaziji Rusije v Ukrajino in da zaradi povišanih cen energentov Rusija s svojim izvozom zasluži več in ne manj.

Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:

Denis Mancevič

Denis se je rodil v Belorusiji. Odraščal je v športni družini. Tudi sam se rekreativno ukvarja z maratonom in triatlonom. Je doktor družboslovnih in humanističnih znanosti z MBA diplomo, ki pa bolj kot na uradne nazive stavi na fleksibilnost in zvedavost. Je nekdanji diplomat, direktor in partner v svetovalni družbi Herman & partnerji, ki išče alternativne vodstvene modele, ki v ospredje postavljajo medosebne odnose, integriteto in integrirano komunikacijo.

Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:

#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?

#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah

#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice  

#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom? 

#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?

# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated 

# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo 

#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”

#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?

#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje? 

#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost 

#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem? 

#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU 

#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta 

#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain

EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ

Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.

ALI PROSTI TRG NA PODROČJU ENERGETIKE LAHKO DELUJE?

Dejan Paravan, Gen-i, ki se je spraševal, »Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?« je skozi pregled podjetja Gen-i od njegovih začetkov pa do današnjih časov v oziru na krizo ter vojne razmere v katerih se nahajamo danes, izpostavil, da je več kot očitno, da nevidna roka trga v vojnih razmerah na področju energentov ne deluje najbolje. Lahko trg ponudi odgovore na energetsko krizo? V trenutnem stanju obstaja vrsta negotovosti, ki kažejo na določene scenarije, ko ne bo presečišča med krivuljo ponudbe in povpraševanja. Posvaril pa je, da »če ni presečišča med ponudbo in povpraševanjem, gre cena proti neskončnosti.« Poslušalcu je predstavil ključni vprašanji – ali bo nevidna roka trga naredila dobro selekcijo? Je prav, da določeni uporabniki ne bodo prišli do energije na trgu? Odgovoril je z razlago, da je v vojnem stanju, kakršnega imamo danes in ko je naenkrat v Evropi 40 odstotkov manj plina, ki ga je prej dobavljala Rusija, nujno potrebna regulacija.

Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:

Dejan Paravan

Dejan je aktivni sooblikovalec tržnega dogajanja v Sloveniji in priznani strokovnjak s področja trga električne energije in zemeljskega plina, ki je poklicno pot začel leta 1999 kot raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2004 tudi doktoriral. Je direktor treh hčerinskih družb (GEN-I Vienna GmbH, Avstrija, GEN-I Energia S.r.l., Italija, in GEN-I Hrvatska d.o.o. Zagreb, Hrvaška). Z začetkom leta 2022 je bil imenovan v upravo skupine GEN-I. Je priznan predavatelj s področja energetskih trgov in energetike, avtor številnih znanstvenih člankov in strokovnih prispevkov ter član stanovskih združenj.

Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:

#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?

#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah

#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice  

#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom? 

#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?

# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated 

# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo 

#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”

#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?

#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje? 

#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost 

#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem? 

#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU 

#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta 

#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain

EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ

Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.

KAKO NAM STRUKTURA CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE POMAGA RAZUMETI DELOVANJE TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO?

Prof. dr. Nevenka Hrovatin iz Ekonomske fakultete UL je v govoru »Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?« izpostavila, da je cena električne energije v EU zelo različna; energija je tako najdražja v Nemčiji, kjer je njena cena trikrat višja kot na Madžarskem ali v Bolgariji. Odločitev vlade, ki je v začetku tega leta podjetjem, ki upravljajo prenosno elektroenergetsko omrežje, za tri mesece odvzela vse prihodke, je ocenila kot neoptimalno. »V prihodnje si lahko obetamo povečanje omrežnine, saj so načrti za naložbe na področju distribucije električne energije zaradi zelenega prehoda zelo ambiciozni. Obsegajo 4,2 milijarde evrov in povrhu še 600 milijonov evrov naložb v prenosno omrežje,« je povedala dr. Hrovatinova, ki se v svojem raziskovalnem delu osredotoča na ekonomske vidike energetike.

Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:

Nevenka Hrovatin

Nevenka  je redna profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in podpredsednica SAEE (Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko). Raziskovalno se ukvarja s področjem ekonomske regulacije infrastrukturnih dejavnosti, z ekonomiko energetike ter širše ekonomiko javnega sektorja, v zadnjem času pa zlasti z energetsko učinkovitostjo podjetij in gospodinjstev. Mednarodno združenje za energetsko ekonomiko IAEE ji je leta 2019 zaupalo organizacijo in vodenje Evropske energetske konference IAEE v Ljubljani. Za svoje delo na raziskovalnem in pedagoškem področju je leta 2015 prejela Zlato plaketo Univerze v Ljubljani, za raziskovalno delo pa nagrado Odlični v znanosti na UL ter več nagrad za raziskovalne dosežke na EF UL.

Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:

#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?

#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah

#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice  

#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom? 

#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?

# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated 

# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo 

#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”

#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?

#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje? 

#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost 

#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem? 

#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU 

#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta 

#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain

Prijavi se na naše novice in ostani obveščen

    S prijavo se strinjam s politiko varovanja podatkov in podajam soglasje, da CPOEF do preklica hrani in obdeluje moje osebne podatke za obveščanje o aktualnih izobraževalnih programih, konferencah in dogodkih preko elektronske pošte. Preklic soglasja je možno opraviti s poslanim sporočilom na elektronski naslov cpoef@ef.uni-lj.si.