Center poslovne odličnosti je sodeloval na Poslovnem dnevu NT konference v Portorožu z gostovanjem priznane profesorice ekonomije, Tjaše Redek z Ekonomske fakultete v Ljubljani. V osrednjem predavanju Tehnologija in družba: Kam nas pelje razvoj? je Redkova predstavila vlogo novih tehnologij, umetne inteligence in intelektualnega kapitala v kontekstu uspešnosti in konkurenčnosti podjetij.
Nove tehnologije in intelektualni kapital so v času vzpona ekonomije znanja ključni dejavniki uspešnosti in konkurenčnosti podjetij. Slovenska podjetja so v nekaterih dimenzijah uvajanja in uporabe novih tehnologij uspešna, primerljiva z EU, v drugih manj, kjer predvsem izstopa tudi hkratno vlaganje v kadre in druge dejavnike neotipljivega kapitala. Tjaša Redek je skozi analizo obsežnih mikro podatkov osvetlila trenutno stanje slovenskih podjetij na tem področju.
Rezultati več raziskav, v katerih je Redkova sodelovala, razkrivajo, v katerih dimenzijah uvajanja in uporabe novih tehnologij so slovenska podjetja uspešna in primerljiva z EU ter kje zaostajajo. Poudarjeno je bilo, da slovenska podjetja, ki aktivno vlagajo v kadre in druge dejavnike neotipljivega kapitala (npr. izobraževanja), izstopajo v pozitivni luči.
Produktivnost dela v Sloveniji je po podatkih OECD (2022) pod povprečjem EU. Slovenija je z 48 USD (v 2015 PPP) ustvarila 85% vrednosti, ki jo na delovno uro ustvari povprečna EU država, oziroma 67% vrednosti, ki jo je ustvarila Avstrija. Bolj natančni podatki kažejo, da so visoko dodano vrednost ustvarjala predvsem podjetja iz tehnološko visoko in srednje visoko intenzivnih predelovalnih dejavnosti ter podjetja iz storitvenih sektorjev, ki intenzivno uporabljajo znanja, tudi IKT.
Rast produktivnosti in dodane vrednosti sta danes ključno odvisna od znanja ter tehnologij, pri čemer bo v prihodnosti prednjačila tudi umetna inteligenca. Rezultati različnih raziskav potrjujejo pomen dejavnikov t.i. neotipljivega kapitala, ki vsebuje digitalizirane informacije, inovacijski kapital ter oragnziacijski ter človeški kapital. Ti dejavniki naj bi prispevali celo med ¼ in 1/3 vse rasti produktivnosti. Na drugi strani pa so vse pomembnejše nove tehnologije, ki so stopile v ospredje s četrto industrijsko revolucijo. Med njimi tudi umetna inteligenca. Slovenija je relativno uspešna pri uvajanju novih tehnologij, predvsem med velikimi podjetji, ki so po deležu zelo visoko digitalno intenzivnih celo na petem mestu v EU. Nadpovprečen je tudi delež podjetij, ki uporablja tehnologije umetne inteligence. Leta 2021 je uporabljalo te tehnologije slabih 12% podjetij, v primerjavi s slabimi 8 % v EU, s čimer je bila Slovenija na 6.mestu v EU, prednjačile so slasti dejavnosti IKT ter predelovalne dejavnosti. Seveda se je v vmesnem času intenzivnost uporabe bistveno povečala in se še bo, saj podjetja pričakujejo številne pozitivne učinke, predvsem z vidika optimizacije, analize podatkov, inovacij in številnih drugih.
Napovedi kažejo, da naj bi se zaradi uvajanja umetne inteligence BDP v Evropi povečal za okoli 10% do leta 2030, na Kitajskem pa celo za četrtino. Raziskave opozarjajo tudi, da bodo večje učinke čutili tisti, ki bodo hitrejši pri uvajanju novih tehnologij. Pri uvajanju se podjetja soočajo z več izzivi, ključni pa so pomanjanje znanja in kadrov ter tudi ambicija podjetij oziroma zavedanje o pomenu novih tehnologij. Za uspešno rast in razvoj ni dovolj zgolj sledenje trendom, pač pa celostna digitalna transformacija skladno s potrebami podjetij ter vlaganje v komplementarne (predvsem kadrovske) resurse.
Digitalna transformacija in umetna inteligenca sta ključna dejavnika, ki bosta v prihodnosti močno vplivala na konkurenčnost in rast produktivnosti. Redkova je opozorila na pomen mehkih dejavnikov, ki lahko prispevajo do tretjine rasti produktivnosti, ter na pomembnost pravočasnega in premišljenega vlaganja v tehnologije in kadre.
Umetna inteligenca bo dodatno pospešila rast produktivnosti, sploh v nekaterih dejavnostih in poslovnih funkcijah. Največje učinke se pričakuje v tehnološko visoko-intenzivnih dejavnostih, pa zanimivo – tudi v izobraževanju. In hkrati naj bi bili zmagovalci tisti, ki bodo med prvimi, ki bodo znali čim bolje izkoristiti prednosti umetne inteligence in ostalih novih tehnologij.
Prof. dr. Tjaša Redek je priznana profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na analizo podjetij, dejavnike produktivnosti, intelektualni kapital in nove tehnologije. Njene publikacije in raziskave na področju uporabe novih tehnologij in umetne inteligence v podjetjih so pridobile široko priznanje.
Pomembnost zavzetosti zaposlenih v organizaciji ne moremo prezreti, saj ima številne pozitivne učinke na uspešnost podjetja. Dokazano je, da je ravno to pomemben dejavnik uresničevanja strateških ciljev podjetij. Po podatkih raziskovalnega in svetovalnega podjetja Bersin by Deloitte vsaj 85 odstotkov vodij podjetij po vsem svetu meni, da je zavzetost pomembna. Na zavzetost zaposlenih namreč vplivajo številni dejavniki, med drugim tudi dobro počutje na delovnem mestu. Ker si podjetja v različnih panogah prizadevajo preživeti oziroma ustvarjati večjo konkurenčno prednost, bo telesno in duševno dobro počutje zaposlenih eden od pomembnih vidikov, na katerega se morajo vodje praviloma osredotočiti. Tudi zato se zavzetost zaposlenih danes obravnava kot močan vir konkurenčne prednosti v turbulentnih časih.
Poglejmo, zakaj so zavzeti zaposleni pomembni, kaj vse vpliva na zavzetost in kakšno vlogo pri tem igrata vlaganje v razvoj in izobraževanje.
Zavzetost zaposlenih predstavlja srčiko vsake organizacije, ki si prizadeva doseči vrhunsko uspešnost in vzpostaviti pozitivno delovno okolje. Gre za globoko povezanost zaposlenih z njihovim delom, podjetjem ter njihovo predanost k doseganju skupnih ciljev. Zavzeti zaposleni so tisti, ki presegajo pričakovanja in navdihujejo sodelavce, da stremijo k najboljšim rezultatom.
Zavzeti zaposleni so bolj motivirani in se bolj potrudijo pri svojem delu. Svoje naloge opravijo učinkoviteje in z večjo kakovostjo. Poleg tega so bolj naklonjeni razmišljanju izven ustaljenih okvirov. So bolj kreativni in predani iskanju inovativnih rešitev. S svojimi idejami prispevajo k inovacijam v podjetju, kar je ključnega pomena za rast in razvoj. So bolj zadovoljni s svojim delom in manj nagnjeni k iskanju drugih zaposlitev. S tem se zmanjšuje fluktuacija kadrov, kar omogoča kontinuiteto dela, ohranja strokovno znanje znotraj podjetja in zmanjšuje stroške povezane z zamenjavo zaposlenih.
Kljub vsemu pa se podjetje lahko pri spodbujanju zavzetosti znajde pred izzivom. Zato se poraja vprašanje, kako se izziva lotiti.
Investiranje v motivacijo, razvoj in zadovoljstvo zaposlenih ima dolgoročne koristi za uspeh in trajnostno rast podjetja. Podjetje naj jasno komunicira svojo vizijo, cilje ter vrednote. Zaposleni morajo vedeti, kam podjetje stremi in kako lahko s svojim delom prispevajo k uresničevanju skupnih ciljev. Na drugi strani pa mora podjetje poskrbeti za individualno priznavanje dosežkov ter nagrajevanje zaposlenih za dobro opravljeno delo. To je ključnega pomena za spodbujanje zavzetosti.
Vsekakor pa je potrebno, da organizacija skrbi za pozitivno in spodbudno delovno okolje, kjer se zaposleni počutijo varne, cenjene in slišane. Ustvarjanje dobrih odnosov med sodelavci ter podpiranje medsebojnega sodelovanja so ključnega pomena
Podjetja morajo tudi spodbujati razvoj kariere zaposlenih in jim omogočajo možnosti za izobraževanje, usposabljanje ter napredovanje. Zaposleni, ki vidijo možnosti za rast in napredovanje, so bolj motivirani in zavzeti za svoje delo.
Tudi na CPOEF opažamo, da se v podjetjih, ki vlagajo v izobraževanje, usposabljanje in razvoj kompetenc, zaposleni počutijo bolj opolnomočeni za svoje delo. Imajo večje zaupanje v lastne sposobnosti in se lažje spopadajo z izzivi. Posledično se poveča njihova zavzetost, saj se zavedajo, da podjetje investira v njihov osebni in poklicni napredek. Pogosto posamezniki nosimo bogato strokovno znanje, ki ga potrebujemo za opravljanje svojih delovnih zadolžitev. Kar na CPOEF dodatno spodbujamo je nadgradnja z znanji, ki povečujejo razumevanje širše slike. Tak primer je lahko vodja posamezne poslovne funkcije, ki razume delovanje preostalih področij podjetja, vključno s finančnim ozadjem, specifikami panoge, dogajanjem v globalnem okolju, ima večjo podlago in samozavest za sprejemanje pravilnih odločitev.
Zavzetost zaposlenih je ključna za uspeh podjetja. Spodbujanje zavzetosti zahteva celosten pristop, ki vključuje jasno komunikacijo, priznanje, možnosti za razvoj kariere in ustvarjanje pozitivnega delovnega okolja. Vlaganje v razvoj zaposlenih pa je eden od najučinkovitejših načinov za spodbujanje zavzetosti ter gradnjo uspešnega in trajnostnega podjetja.
Literatura:
Bedarkar, M. & Pandita, P. (2014). A Study on the Drivers of Employee Engagement Impacting Employee Performance. Procedia – Social and Behavioral Sciences. 133, 106-115.
Khurana, N. & Jain, S. (2017). Embracing employee engagement through training and development. Asian Journal of Management. 8(1).
Lytle, T. (2016). How to increase employee engagement without spending a dime?. Pridobljeno 18. julija 2023 na spletnem naslovu https://www.shrm.org/hr-today/news/hr-magazine/1016/pages/7-tips-to-increase-employee-engagement-without-spending-a-dime.aspx
V ponedeljek, 12. junija je potekal CPOEF E-TALK: Ali pri talentih iščemo znanje AI orodij? Kako AI spreminja HR in management., na katerem smo diskutirali o razvoju in uporabnosti umetne inteligence, predvsem v HR in vodenju. Umetna inteligenca izvira že iz 80. let prejšnjega stoletja, odkar pa je dostopna širši javnosti, so postala AI orodja eden ključnih sredstev za reševanje izzivov tako v poslovnem svetu, kot v vsakdanjem življenju.
AI je postal pomemben vir inovacij poslovnih modelov, transformacije procesov in doseganja konkurenčne prednosti v organizacijah, ki sprejemajo kulturo osredotočeno na podatke in digitalno okolje. Poznavanje AI orodij je in bo ključno tudi za management. Vpeljava digitaliziranega poslovnega okolja podjetja, ali kot ga imenuje Mitja Jermol, ”digitalnega dvojčka”, omogoča lažje zbiranje in analizo podatkov ter zanesljivo napovedovanje. Na Mednarodnem raziskovalnem centru za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO, v sodelovanju z OECD, analizirajo novosti v razvoju umetne inteligence v državah po celem svetu. Podatki kažejo, da v Sloveniji tudi v tem pomembnem segmentu že izgubljamo talente.
Economic Business Forum napoveduje opustitev določenih poklicev, ki jih bo nadomestila AI tehnologija, hkrati pa napovedujejo, da bo nova AI tehnologija ustvarila 2,6 milijona novih delovnih mest, nova AI orodja pa naj bi vplivala na 40 % našega delovnega časa. Aco Momčilović izpostavlja, da bo v prihodnosti umetna inteligenca zamenjala predvsem odločevalce v podjetjih. Čustva, vplivi iz okolja in različne preference naredijo odločanje ljudi neoptimalno, problem pa postane bolj kompleksen kot sicer. Umetna inteligenca lahko na tak način optimizira odločanje in izključi človeški faktor.
Najpogosteje se pojavljajo vprašanja glede vpliva AI tehnologije na trg dela. Ena ključnih konkurenčnih prednosti uspešnih podjetji so talenti, zato je pomembno za podjetja, da le te skušajo pritegniti, razvijati in ohranjati. Ajda Sibinčič pravi, da se z zasledovanjem kadrov s poznavanjem AI orodji pri First Class aktivno ukvarjajo že zadnjih nekaj let. Na področju enostavnih jezikovnih modelov ni veliko novih zaposlitvenih možnosti, imajo pa ti modeli in druga AI orodja največji vpliv na marketing. Prav tako so na področju HR-a že vrsto let prisotni ATS modeli, za optimizacijo procesa zaposlovanja. Pri Zavarovalnici Triglav umetne inteligence na tem področju še ne uporabljajo, saj je še vedno pomembno, da je pri izbiri kandidatov prisoten človeški faktor, zatrjuje Maša Mihelj. Se pa strinja s sogovorci, da bo v prihodnosti umetna inteligenca vedno bolj prisotna na vseh področjih poslovnega procesa.
Vse to in še več si lahko ogledate na CPOEF YouTube kanalu. Vljudno vabljeni k poslušanju e-talka:
Na CPOEF E-talku: Kako se spreminja nabava v luči ESG in glokalizacije? smo diskutirali o nastajanju koncepta odpornih in glokaliziranih oskrbovalnih verig, v katerih pa morajo podjetja poslovati še trajnostno – na okoljskem, družbenem in upravljalnem področju. Koncepta vitkosti in agilnosti namreč zaznamujeta oskrbovalne verige že vsaj dve desetletji, digitalna preobrazba pa zadnjih pet do deset let, izzivi pri koordinaciji med partnerji in pri zmanjševanju neučinkovitosti vzdolž oskrbovalnih verig pa ostajajo. Zato smo že pred samim dogodkom identificirali naslednje dileme, ki smo jih skušali tekom razprave nasloviti:
Na tokratni diskusiji so sodelovali Andraž Štefanič, produktni vodja zadolžen za področje mikro-mobilnosti v podjetju Domel, Tilen Klobučar, vodja strateške nabave v globalnem podjetju Danfoss ter Marko Budler z Ekonomske fakultete v Ljubljani in član strokovnega sveta Združenja nabavnikov Slovenije. Dogodek je moderiral Srečko Bukovec, predsednik strokovnega sveta Združenja nabavnikov Slovenije in prokurist podjetja Slopak.
Skozi debato smo se posvetili dvem temam, s katerima se nabavniki ukvarjajo v zadnjem obdobju oziroma predvsem po pandemiji Covid-19. Ukvarjali in spraševali smo se o vračanju proizvodnje oziroma gospodarske dejavnosti bližje izvoru ter o vplivu ESG na poslovanje.
Diskusijo smo pričeli z vprašanjem kako megatrendi, vpliv podnebnih sprememb in digitalna preobrazba vplivajo na podjetja. Marko Budler je omenil, da podjetjem na tem področju predvsem manjkajo smernice oziroma usmeritve. Na primer, pri ESG je veliko stvari šele nedavno standardiziranih z okviri in direktivami na ravni EU. Prav tako je izpostavil, da nedavne raziskave kažejo, da potrošniki sicer izkazujejo željo po trajnostnih izdelkih, vendar to nekako ne odraža njihove pripravljenosti, da za to plačajo višjo ceno.
Tudi Tilen Klobučar iz Danfossa je delil njihovo izkušnjo zadnjih let. Njihovo podjetje je po pandemiji prešlo na “just in case” pristop pri reševanju situacije z dobavljanjem materialov, seveda tam, kjer je to bilo mogoče. Andraž Štefanič iz Domela je izpostavil težave in zastoje v proizvodnji, ki so se pri njih pojavili, tako kot pri večini podjetij. V primeru nekaterih komponent so se dobave iz Kitajske praktično ustavile, zato so se odločili, da vzpostavijo lastno proizvodnjo teh komponent. V tem primeru jim je zagotovo pomagalo tudi dejstvo, da je njihovo podjetje zelo vertikalno integrirano na velikih področjih.
Gostje so tekom dogodka diskutirali tudi o reshoringu ter prednostih reshoringa, zmanjševanju globalizacije ter neekonomskih elementih globalizacije. Seveda pa so delili tudi svoja razmišljanja glede trenutno za vsa podjetja aktualne teme – ESG in vloge ESG v oskrbovalnih verigah. Celotna debata je bila zelo zanimiva in si jo lahko ogledate tudi na CPOEF YouTube kanalu.
LJUBLJANA MBA je vrhunski mednarodni program za razvoj najvišjega nivoja managerjev. Program Umetna inteligenca v poslovanju samo potrjuje zavezanost programa k zagotavljanju v prihodnost usmerjenih znanj in veščin. Ker umetna inteligenca nadaljuje spreminjanje gospodarskih trgov, zaposlitvene trende in procese dela po vsem svetu, je nujno, da so vodje pripravljeni na bodoče izzive. Obsežen program združuje ekonomsko in poslovno razumevanje s poudarkom na področju umetne inteligence.
Pri specializaciji programa LJUBLJANA MBA gre za edinstveno združitev odličnih strokovnjakov iz prakse in raziskovalcev ter treh vrhunskih slovenskih institucij: Institut »Jožef Stefan«, Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI) pod okriljem UNESCO in Ekonomska fakulteta v Ljubljani.
Mitja Jermol, predstojnik programskega odbora za umetno inteligenco in krožno ekonomijo na IRCAI, vodja oddelka za prenos znanja ina IJS in eden največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji: “Umetna inteligenca že dolgo ni več del zgolj raziskovalnega sveta. Izobraževanje, vzpostavljenje pravilnega odnosa do tovrstne tehnologije in gradnja globalnih kompetenc so ključni za vodje, odločevalce in managerje, ki želijo svoje ekipe in podjetja popeljati v prihodnost. Smer Umetna inteligenca v poslovanju na programu LJUBLJANA MBA bo udeležence opremila s potrebnim znanjem in veščinami za uspešno vključevanje in učinkovito uporabo UI tehnologij v vse nivoje poslovanja.”
Ekonomska fakulteta v Ljubljani, nosilka programa LJUBLJANA MBA, že leta vzdržuje ugled odličnosti in kakovosti med ekonomsko-poslovnimi šolami v Sloveniji in regiji. To potrjujejo tudi dejstvo, da je edina šola v širši regiji, ki je del elitne skupine trojno akreditiranih mednarodnih šol – ima mednarodne akreditacije EQUIS, AACSB in AMBA. Ta dosežek fakulteto umešča med 1 odstotek najboljših poslovno-ekonomskih šol na svetu. Vključitev umetne inteligence v ugledni program LJUBLJANA MBA še dodatno potrjuje zavezanost Ekonomske fakultete v Ljubljani pri zagotavljanju relevantne in napredne izobrazbe. Hkrati pa je tudi edina šola v regiji umeščena na prestižno lestvico Financial Times in LJUBLJANA MBA tako spada med 100 najboljših programov v regiji.
Mitja Kovač, izkušeni profesor prava iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in predavatelj na programu LJUBLJANA MBA, je poudaril pomen te smeri v slovenskem kontekstu in dejal: “Ker umetna inteligenca širi meje zmožnosti pametnih naprav, so managerji in vodje primorani razumeti razvijajoče se tehnologije, prepoznati njihovo praktično uporabnost v svojih podjetjih, ozavestiti kritično razmišljanje in spoznati reševanje etičnih dilem, ki jih bo z vstopom UI v vse procese dela vse več. Slovenija se je izkazala kot središče tehnoloških inovacij, vključitev umetne inteligence v program, kot je LJUBLJANA MBA, pa je naraven korak.”
Program LJUBLJANA MBA specializiran za področje umetne inteligence v poslovanju pa je prinesel še eno pomembno partnerstvo slovenskega izobraževalnega okolja in ene največjih tehnoloških podjetji na svetu, Google. Metka Svetlin, vodja Google Adriatic, je delila svoje misli o sodelovanju in dejala: »Veseli nas, da lahko Google.org podpira ekosistem umetne inteligence v Sloveniji s financiranjem projektov za približevanje umetne inteligence podjetjem in s tem tudi prispeva k pospeševanju digitalne preobrazbe Slovenije na vključujoč način.”
Posebna smer Umetna inteligence v poslovanju pri programu LJUBLJANA MBA tako ponuja izjemno priložnost Google-ovih štipendij za posameznike, ki želijo izstopati v poslovnem svetu s pomočjo izkoriščanja moči umetne inteligence. Z izbranimi strokovnjaki in predmetnikom ter možnostjo sodelovanja s ključnimi igralci iz sveta UI, bo smer pomembno vplivala na slovensko poslovno okolje in širše. Skupaj bomo oblikovali prihodnost poslovnega okolja, ki temelji na inovativnosti, napredku in trajnostnem razvoju.
Program LJUBLJANA MBA je zasnovan za talentirane posameznike, ki želijo nadgraditi znanje poslovanja in vodenja, da bi svoje kompetence za delovanje v poslovnem svetu povzdignili na višjo raven – za večjo konkurenčnost, inovativnost, uspešnost in poslovno odličnost. Dva leti kariernega in osebnega razvoja sta zasnovani tako, da zagotavljata celostno izobraževanje, ki vključuje akademsko znanje, medsebojno učenje, individualno svetovanje in učenje na primerih iz prakse. Za več informacij o programu LJUBLJANA MBA in smeri Umetna inteligenca v poslovanju obiščite spletno stran LJUBLJANA MBA – AI in Business.
Kontakt:
Maja Kožuh, vodja programa LJUBLJANA MBA
maja.kozuh@ef.uni-lj.si
Kaj so pasti davka na premoženje? Zakaj je trajnost trend, ki ga nihče ne izvaja? Ironija vseh sankcij proti Rusiji? Na tradicionalnem online dogodku Ekonomija pod žarometi 2023 ste lahko slišali raznolike misli, poglede in ideje vrhunskih govorcev, strokovnjakov in gospodarstvenikov na trenutne izzive, s katerimi se sooča gospodarstvo.
V seriji 15 minutnih govorov so bili z nami: svetovno znana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, eden od uspešnejših slovenskih podjetnikov Ivo Boscarol, priznani ekonomisti Jože Damijan, Maks Tajnikar in Maja Zalaznik, viceguverner Banke Slovenije Marko Pahor, poslovnež in predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak, fintech svetovalec mednarodnega podjetja Revolut Konstantinos Adamos, Luka Vesnaver iz svetovalne družbe za področje korporativnih financ ION advisory in Živa Jezernik iz Triglav Skladi.
Če ste dogodek zamudili, še vedno vabljeni na ogled Ekonomije pod žarometi 2023. Verjamemo, da se za vsakogar najde nekaj zanimivega, kar vas bo opolnomočilo in dodatno spodbudilo k razmišljanju in navsezadnje tistemu, kar najbolj šteje – dejanjem.
Govorci so naslovili številne ekonomske (in družbeno-politične) tematike, izzive in rešitve:
#1 Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, Biotehniška fakulteta, UL: Kako (pre)živeti na planetu, ki ne raste?
Za vzdrževanje trenutnega življenjskega stila bi potrebovali tri Zemlje. Zato priznana strokovnjakinja odpira pomembno temo: je še možna prihodnost in razvoj, ki si ga želimo in kako sprejeti dejstvo, da ima Zemlja omejene resurse.
#2 Maks Tajnikar, EF UL: Skrivnosti davka na premoženje
Eden najpomembnejših vidikov aktualne razprave o davčni reformi v Sloveniji je ideja, da je potrebno zmanjšati obdavčitev delovne sile in uvesti obdavčitev premoženja. Ekonomist Maks Tajnikar se je dotaknil, kako smiselna bi bila ta poteza gospodarske politike.
#3 Maja Zalaznik, EF UL: Regenerativna ekonomija – (nova) realnost?
Trajnost, krožno gospodarstvo, obnovljivi viri, odpornost gospodarstva, dolgoročna naravnanost so koncepti, o katerih slišimo vsak dan. Glavno vprašanje pa je, koliko podjetij že udejanja omenjene koncepte.
#4 Marko Pahor, Banka Slovenija: Kriptoimetja ter digitalne valute centralnih bank: vojna ali sobivanje?
Cene večjih kripto projektov so padle za 70 ali celo 90 procentov. Kriptotrg je v zadnjem letu doživel občuten padec. Kakšna je pri tem vloga centralnih bank?
#5 Jože Damijan, EF UL: Sankcije proti Rusiji odlično delujejo
Desetim paketom sankcij proti Rusiji ni uspelo zmanjšati sposobnosti Rusije, da financira nadaljevanje vojaških operacij v Ukrajini. Naj Evropa in svet nadaljujeta s sankcijami?
#6 Konstantinos Adamos, Revolut: Crypto and fintech – a new economic sector. Challenges and opportunities.
Vse večja priljubljenost kripto in blockchain tehnologije predstavlja nove priložnosti za ustvarjanje vrednosti v gospodarstvu. Kakšno vlogo ima pri tem zakonodaja in kakšni so izzivi?
#7 Luka Vesnaver, ION advisory: Tranzicija lastništva v novih ekonomskih razmerah
Slovenska podjetja lahko izkoristijo trend konsolidacije domačega kapitala in lastniškega preoblikovanja za izboljšanje svojega poslovanja ter doseganje večje konkurenčnosti v novih ekonomskih razmerah Vprašanje je kako?
#8 Živa Jezernik, Triglav Skladi: Trajnost jutri: vloga finančne industrije
V boju proti podnebnim spremembam in številnim drugim izzivom, s katerimi se srečuje družba ima pomembno vlogo finančni sektor.
#9 Dominik S. Černjak, Turistična zveza Slovenije: Zeleni navdih ali trajnostna Re:vitalizacija Jasne
Kakšna je razlika med trajnostno in klasično finančno investicijo? Projekt trajnostna Re: vitalizacija Jasne je dokaz, da vam trajnostna investicija poleg dobičkonostnosti nosi tudi osebno zadovoljstvo.
#10 Ivo Boscarol, slovenski podjetnik: Uspeh da, a ne za vsako ceno
Dandanes je žal ključni kriterij za poslovno uspešnost dobiček. Graditi uspeh na dolgi rok, ne na račun zaposlenih, partnerjev, kupcev, dobaviteljev, narave, okolja ni enostavno, a se da.
Na CPOEF E-talku: Talenti, kaprice in pričakovanja. Kako jih pridobiti, motivirati, zadržati? smo diskutirali o talentih, njihovi vlogi v podjetjih in pričakovanjih. Povečanje potenciala zaposlenih z učinkovitim razvojem talentov je pomembna konkurenčna prednost podjetji. Podjetje je lahko konkurenčno le, če ima najboljše talente. Te mora podjetje prepoznati, razvijati, motivirati in zadržati. Pričakovanja so jasna: delo od doma, nagrade, fleksibilnost, sproščena kultura, podjetniški duh ter ravnovesje med delom in prostim časom. Danes konkurenca na trgu zaposlovanja praktično ne pozna več državnih meja ali jezikovnih ovir. Dotaknili so smo se tem kot so upravljanje s talenti, vključujoč različne vidike kako jih pritegniti, zadržati in razvijati. Diskusija je tekla tudi okoli pogojev in pričakovanj, ki jih imajo lahko mladi talenti v Sloveniji in pri slovenskih podjetjih. Predstavniki podjetji AmCham Slovenija, BE-terna Adriatic in Outfit7 so v svoji debati obdelali vse vidike upravljanja s talenti tako v njihovih podjetjih kot na trgu. V diskusiji so sodelovali Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija, Blaž Strle, direktor družbe BE-terna Adriatic, Jernej Česen, General Manager in Senior VP of Distribution & BI, Outfit7 in Monika Lapanja, direktorica CPOEF, ki je dogodek moderirala.
Outfit7 in BE-terna sta podjetji, ki sta del IT panoge, zato smo se prvo dotaknili upravljanja talentov na tem področju. Blaž Strle in podjetje BE-terna za mlade talente poskušajo vzpostaviti okolje, ki ima dovolj izzivov. Talentom je potrebno zagotoviti ustrezno sistematično vodenje, s tem pa je uspeh in razvoj talentov in podjetja zagotovljen. Jernej Česen iz Outfit7 dodaja, da je vodenje pomembno, vendar je treba sploh mladim kadrom v razvoju pustiti nekaj prostora, saj lahko le na takšen način odkrijejo svoj pravi potencial. Tako Jernej kot Blaž zagovarjata nesistematiziran pristop pri identifikaciji talentov. Jernej: »Vodja mora talente identificirati, imeti svoj razvojni plan, ki služi kot okvir znotraj katerega talente usmerja, potem pa imajo proste roke«.
Ajša Vodnik je na to temo izpostavila: » Zelo pomembno je, da širšemu okolju pokažemo kaj v ljudeh iščemo, kakšne kompetence in vrednote ter jim pokažemo kdo so idoli po katerih se lahko zgledujejo in se z njimi primerjajo«. Pravi, da je pristaš meritokracije. Mladim kadrom je potrebno dodeliti neko mero odgovornosti, izhod iz cone udobja pa ima pozitiven vpliv na razvoj mladih talentov.
Kaj lahko podjetja v Sloveniji nudijo talentom? Kakšna imajo lahko pričakovanja? Kaj podjetja naredijo, da zadržijo talente? Vse to in še več si lahko ogledate na CPOEF YouTube kanalu.
V kolikor ste E-Talk zamudili, si ga lahko ogledate tukaj:
Prejšnji konec tedna, 24. in 25. februarja 2023 se je v Tehnološkem parku Ljubljana odvil prvi Smart Tourism Hackathon. Na dogodku se je pomerilo 16 ekip nadobudnih študentov in posameznikov iz cele Slovenije. Sodelujoči so iskali rešitve za štiri izzive, ki izhajajo iz dejanskih potreb turističnih podjetij in destinacij:
Izzive so postavili priznani slovenski turistični ponudniki: Neu residences, Turizem Ljubljana, Atlantis vodno mesto in Jezeršek gostinstvo.
Po 24 urah so ekipe pripravile številne inovativne rešitve in zanimive ideje, ki bodo zagotovo pomagale izboljšati turistično ponudbo in doživetja. Komisija je po preučitvi predstavljenih rešitev izbrala štiri najboljše ekipe, ki so prejele nagrade za najbolj inovativne rešitve. Verjamemo, da bodo predstavljene rešitve in ideje pripomogle k razvoju pametnega turizma ter k boljši turistični ponudbi in doživetjih za obiskovalce ter goste.
Prvi Smart Tourism Hackathon je potekal pod okriljem organizacij SRIP Trajnostni turizem, Turizem Ljubljana, Turistica in Tehnološki park Ljubljana. Dogodek je bil namenjen spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti na področju pametnega turizma. Veseli smo, da smo lahko gostili tako odlične tekmovalce in se hkrati se zahvaljujemo vsem, sponzorjem in partnerjem, ki so pomagali pri organizaciji tega izjemnega dogodka.
POSTANITE ČLAN SRIPT
V okviru SRIPT se člani in deležniki aktivno in strateško povezujejo na področjih skupnega razvoja trajnostnega turizma in digitalizacije ter internacionalizacije. Vse informacije o prednostih članstva in kako postati član, najdete TUKAJ.
Maja Konečnik Ruzzier je redna profesorica in predstojnica katedre za trženje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Sodelovala je pri več svetovalnih in raziskovalnih projektih s področja trženja in blagovnih znamk ter izvedla več strokovnih seminarjev za različne ciljne skupine odjemalcev. V mesecu marcu jo boste imeli priložnost slišati na programu Knowledge Matters: Trajnost v poslu.
Kaj je bistvo trajnostne blagovne znamke?
Trajnostna blagovna znamka ne zasleduje zgolj ekonomskega, temveč tudi družbeni in okoljski vidik, s čimer pozitivno vpliva poleg poslovanja podjetja tudi na družbo in planet.
Kako se trajnostna blagovna znamka razlikuje od ostalih?
Trajnostna blagovna znamka v svojem jedru vključuje elemente trajnosti, bodisi preko poslanstva, vrednot oz. ostalih pomembnih identitetnih elementov. To trajnostno usmeritev znamke poleg vodstva podjetja razumejo tudi zaposleni in ostali deležniki podjetja, ki v skladu s temi načeli tako tudi živijo blagovno znamko in izpolnjujejo njene obljube. S pravilno komunikacijo znamka nagovarja svoje porabnike ter jih vzpodbuja, da tudi sami zasledujejo trajnostna načela. Porabniki tako postanejo soustvarjalci trajnostne blagovne znamke. Povedano na kratko: po trajnostnih načelih živijo vsi, ki so del zgodbe blagovne znamke.
Je za lastnika oz. proizvajalca trajnostna blagovna znamka izziv ali problem?
Recimo, da govorimo o izzivu. Predvsem o izzivu, kako trajnostni vidik ne poudarjati zgolj komunikacijsko, temveč ga poleg ustrezne komunikacije vnesti v jedro znamke in ga tudi dejansko živeti znotraj podjetja in vseh deležnikov, ki prihajajo v stik z njimi.
Kaj pa uporabniki – so že pripravljeni podpreti trajnostne blagovne znamke?
Vedno več uporabnikov je pripravljenih podpreti trajnostne blagovne znamke, seveda predvsem tiste, ki tudi njim dodajajo vrednost ter zaradi katerih so tudi sami pripravljeni prilagoditi vedenje in soprispevati k dobrobiti celotne družbe in planeta.
Kateri so največji izzivi pri vstopu trajnostne blagovne znamke na trg?
Največji izziv s strani blagovnih znamk je v iskanju dovolj dodane vrednostni za uporabnika, ki bo zaradi tega pripravljen plačati višjo ceno in po vsej verjetnosti tudi prilagoditi svoje vedenje.
Kako merite vpeljavo trajnosti v marketinške prijeme?
Kazalci za merjenje trajnosti so splošni, seveda pa se prilagajajo in nadgrajujejo glede na področja. Naloga marketinga je v ozaveščanju porabnikov o pomenu trajnosti, predstavitvi dobrih praks ter v spodbujanju vedenj porabnikov, ki posredno znižujejo osnovne trajnostne kazalce. Pomembno je odprto in verodostojno komuniciranje, brez zavajajočega komuniciranja, ki prinaša ravno nasprotni učinek od željenega.
Zakaj je udeležba na delavnici Trajnostna blagovna znamka prvi pomemben korak pri graditvi oziroma nadgradnji blagovne znamke?
Delavnica ponuja vpogled v razumevanje trajnostnih blagovnih znamk ter naslavlja korake pri njihovi izgradnji. S pomočjo raznolikih domačih in tujih primerov dobre prakse bodo udeleženci bolje razumeli, kako vnesti elemente trajnostnega razvoja v jedro znamke, v njene vidne in nevidne elemente ter le te tudi ustrezno komunicirati.
Maja Konečnik Ruzzier trenutno na programu:
KNOWLEDGE MATTERS: TRAJNOST V POSLU
Na včerajšnjem CPOEF E-Talk-u: Zdravstveni sistemi EU bodo več kot le finančni ali medicinski izziv, smo diskutirali o trenutnem stanju zdravstva v Evropi, s kakšnimi izzivi se in se bo v prihodnosti zdravstvo soočalo in kakšne so možne rešitve. Zdravstveni sistemi celotne Evrope se soočajo s problemi, ki bodo zagotovo večji, kot le “zdravstveni” ali “medicinski” izziv. Za Slovenijo izračuni kažejo, da se bodo že v prihodnjih letih stroški za zdravstvo povečali za 35 % ob tem, da bo poleg zdravja izziv tudi starost Slovencev in skrb zanje – te potrebe po oskrbi odraslih in starejših bodo rasle še hitreje od potrebe po zdravstvenih storitvah. Ne nazadnje je v tem kontekstu potrebna tudi obravnava privatizacije zdravstva oz. bolje rečeno v kakšni meri, in kako to korektno in optimalno zastaviti v primerjavi z javnim zdravstvom.
V razpravi so sodelovali mag. Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance RS, prof. dr. Petra Došenovič Bonča, redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, prof. dr. Andrzej Fal, vodja oddelka za alergije, pljučne bolezni in interno medicino, Centralna klinična bolnišnica v Varšavi in direktor Inštituta za medicinske znanosti na Univerzi kardinala Stefana Wyszyńskega v Varšavi, medicinec in ekonomist, dogodek pa je povezoval doc. dr. Draško Veselinovič, predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja iz Bruslja.
Govorci prihajajo iz različnih področji, zato se tudi njihov pogled na problem zdravstva v določeni meri razlikuje med seboj. Doc. dr. Veselinovič je na vroči stol najprej postavil prof. dr. Fala. Slednji je izpostavil problem starajoče se populacije v Evropi, kar postavlja ovire na tako dohodkovno kot stroškovno stran zdravstva. Z naraščanjem povpraševanja po zdravstvenih storitvah se lahko obstoječi sistem financiranja zdravstva sesuje, zato izpostavlja pomembnost uvedbe preventivnih ukrepov, ki bi omejile pritiske naraščajočega povpraševanja na zdravstveni sistem. Reforme na zgolj finančnem področju prihajajočim izzivom ne bodo kos.
Mag. Saša Jazbec je na vprašanje, kako na izzive gledajo na ministrstvu za finance, odgovorila, da je financiranje slovenskega javnega zdravstvenega sistema transparentno, prav tako pa izpostavlja, da bo obstoječi sistem nevzdržen, če sistem nebo deležen tudi nekakšnega organizacijskega prestrukturiranja. Dvig davkov za namen financiranja zdravstva ni prava rešitev, ki prav tako nebi imela dovolj pomembnega učinka. Z njo se strinja tudi prof. dr. Bonča, ki izpostavlja pomembnost digitalizacije zdravstva, ki bi optimizirala proces pridobivanja in analize podatkov. Z digitalizacijo bi se tako izboljšala sama dinamika in učinkovitost zdravstvenega sistema. Vendar pravi, da je vsaj petina sredstev namenjena zdravstvu v Sloveniji porabljena neučinkovito in netransparentno, s tem pa dodatna sredstva nebi rešila problemov, s katerimi se zdravstveni sistem sooča in se bo soočal v prihodnosti. Vsi govorci se strinjajo, da je za izboljšanje zdravstvenega sistema potrebna optimizacija tako finančnih kot nefinančnih vzpodbud.
V kolikor ste E-Talk zamudili, si ga lahko ogledate tukaj: