Brigita Langerholc, vrhunska športnica, olimpijka in Bloudkova nagrajenka, ki v ospredje postavi moč našega uma.
Prisluhnite njeni zgodbi in se nam pridružite na spletnem izobraževanju Psihologija v poslu 2022 od 15. do 18. marca 2022, ki vas bo popeljal v svet psihologije vedenja, katera nam pomaga bolje razumeti tako zaposlene kot tudi naše kupce in partnerje.
Največji dar kot pravi Brigita Langerholc je »…v kritičnih situacijah privlačiti v življenje ljudi, ki imajo določeno znanje in živeti s tem znanjem naprej in ga udejanjiti v praksi«.
Brigita ima bogato življenjsko zgodbo. Predstavila je, kako je prišla do točke, kjer se nahaja danes. Od težkih otroških let, ki jih je v veliki meri preživela v bolnicah zaradi hude oblike astme, do vstopa v svet vrhunskega športa, depresije, ki je sledila po zaključku športne kariere, vse do dela, ki ga opravlja sedaj. Ob zaključevanju športne kariere je ugotovila, da je vrhunska samo na enem področju (vrhunski šport), na ostalih področjih pa počasi stagnira. Po končanem športu je prišla depresija, kar je pogost pojav pri mnogih vrhunskih športnikih. Pa ne samo pri njih, temveč tudi pri podjetnikih, vodjih, managerjih in drugih, ki vsakodnevno delajo preveč. Depresija je manifestacija iz dnevnega življenja, ki pa jo lahko dobro kontroliramo, če znamo.
Od 15. leta naprej se Brigita ukvarja z urjenjem uma, s katerim se po zaključku kariere v vrhunskem športu ukvarja tudi poklicno. Začela je z metodami sproščanja (avtogeni trening, kasneje vizualizacije), akupunktura in drugimi metodami, ki jih je osvojila s pomočjo slovenskih in tujih mentorjev, med drugim tudi v ZDA, kjer je nadaljevala svojo študijsko pot. Brigita uči tehnike po Jose Silvi (t.i. Ultramind ESP System). Prof. Silva je po njenih besedah izumitelj urjenja uma in stika samega s sabo. Gre za tehnike, ki jih uporabljajo vrhunski športniki, NASA, CEO-ji in drugi. V predavanju je predstavila kratek video Simona Sineka o kortizolu in posledicah – težavah, ki jih hormon povzroča v sodobnem »urbanem« svetu, ter kako ga lahko na delovnem mestu zmanjšamo, in kaj lahko za to naredi vodja.
Predavateljica večkrat poudari pomen ustvarjanja novih (dobrih) navad in vzeti si čas zase – za meditacijo ali druge vrste sprostitve, kjer si »sestavimo misli in cilje, ki jih želimo doseči«. Naša podzavest ne loči ali je cilj, ki si ga zadamo v prihodnosti realen ali ne, pomembno pa je, da si ga lahko vizualiziramo in pri tem uporabljamo čustva. Psihološko stanje je zelo pomembno in se ga lahko navadimo kontrolirati, ne smemo pa pozabiti tudi na fizično stanje, ki ga predvsem sedaj v času epidemije velika večina močno zanemarja. Cilj vsakega izmed nas bi vsakodnevno moral biti, da zapustimo svojo cono udobja in preizkusimo nekaj novega.