Center poslovne odličnosti je sodeloval na Poslovnem dnevu NT konference v Portorožu z gostovanjem priznane profesorice ekonomije, Tjaše Redek z Ekonomske fakultete v Ljubljani. V osrednjem predavanju Tehnologija in družba: Kam nas pelje razvoj? je Redkova predstavila vlogo novih tehnologij, umetne inteligence in intelektualnega kapitala v kontekstu uspešnosti in konkurenčnosti podjetij.
Nove tehnologije in intelektualni kapital so v času vzpona ekonomije znanja ključni dejavniki uspešnosti in konkurenčnosti podjetij. Slovenska podjetja so v nekaterih dimenzijah uvajanja in uporabe novih tehnologij uspešna, primerljiva z EU, v drugih manj, kjer predvsem izstopa tudi hkratno vlaganje v kadre in druge dejavnike neotipljivega kapitala. Tjaša Redek je skozi analizo obsežnih mikro podatkov osvetlila trenutno stanje slovenskih podjetij na tem področju.
Rezultati več raziskav, v katerih je Redkova sodelovala, razkrivajo, v katerih dimenzijah uvajanja in uporabe novih tehnologij so slovenska podjetja uspešna in primerljiva z EU ter kje zaostajajo. Poudarjeno je bilo, da slovenska podjetja, ki aktivno vlagajo v kadre in druge dejavnike neotipljivega kapitala (npr. izobraževanja), izstopajo v pozitivni luči.
Produktivnost dela v Sloveniji je po podatkih OECD (2022) pod povprečjem EU. Slovenija je z 48 USD (v 2015 PPP) ustvarila 85% vrednosti, ki jo na delovno uro ustvari povprečna EU država, oziroma 67% vrednosti, ki jo je ustvarila Avstrija. Bolj natančni podatki kažejo, da so visoko dodano vrednost ustvarjala predvsem podjetja iz tehnološko visoko in srednje visoko intenzivnih predelovalnih dejavnosti ter podjetja iz storitvenih sektorjev, ki intenzivno uporabljajo znanja, tudi IKT.
Rast produktivnosti in dodane vrednosti sta danes ključno odvisna od znanja ter tehnologij, pri čemer bo v prihodnosti prednjačila tudi umetna inteligenca. Rezultati različnih raziskav potrjujejo pomen dejavnikov t.i. neotipljivega kapitala, ki vsebuje digitalizirane informacije, inovacijski kapital ter oragnziacijski ter človeški kapital. Ti dejavniki naj bi prispevali celo med ¼ in 1/3 vse rasti produktivnosti. Na drugi strani pa so vse pomembnejše nove tehnologije, ki so stopile v ospredje s četrto industrijsko revolucijo. Med njimi tudi umetna inteligenca. Slovenija je relativno uspešna pri uvajanju novih tehnologij, predvsem med velikimi podjetji, ki so po deležu zelo visoko digitalno intenzivnih celo na petem mestu v EU. Nadpovprečen je tudi delež podjetij, ki uporablja tehnologije umetne inteligence. Leta 2021 je uporabljalo te tehnologije slabih 12% podjetij, v primerjavi s slabimi 8 % v EU, s čimer je bila Slovenija na 6.mestu v EU, prednjačile so slasti dejavnosti IKT ter predelovalne dejavnosti. Seveda se je v vmesnem času intenzivnost uporabe bistveno povečala in se še bo, saj podjetja pričakujejo številne pozitivne učinke, predvsem z vidika optimizacije, analize podatkov, inovacij in številnih drugih.
Napovedi kažejo, da naj bi se zaradi uvajanja umetne inteligence BDP v Evropi povečal za okoli 10% do leta 2030, na Kitajskem pa celo za četrtino. Raziskave opozarjajo tudi, da bodo večje učinke čutili tisti, ki bodo hitrejši pri uvajanju novih tehnologij. Pri uvajanju se podjetja soočajo z več izzivi, ključni pa so pomanjanje znanja in kadrov ter tudi ambicija podjetij oziroma zavedanje o pomenu novih tehnologij. Za uspešno rast in razvoj ni dovolj zgolj sledenje trendom, pač pa celostna digitalna transformacija skladno s potrebami podjetij ter vlaganje v komplementarne (predvsem kadrovske) resurse.
Digitalna transformacija in umetna inteligenca sta ključna dejavnika, ki bosta v prihodnosti močno vplivala na konkurenčnost in rast produktivnosti. Redkova je opozorila na pomen mehkih dejavnikov, ki lahko prispevajo do tretjine rasti produktivnosti, ter na pomembnost pravočasnega in premišljenega vlaganja v tehnologije in kadre.
Umetna inteligenca bo dodatno pospešila rast produktivnosti, sploh v nekaterih dejavnostih in poslovnih funkcijah. Največje učinke se pričakuje v tehnološko visoko-intenzivnih dejavnostih, pa zanimivo – tudi v izobraževanju. In hkrati naj bi bili zmagovalci tisti, ki bodo med prvimi, ki bodo znali čim bolje izkoristiti prednosti umetne inteligence in ostalih novih tehnologij.
Prof. dr. Tjaša Redek je priznana profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na analizo podjetij, dejavnike produktivnosti, intelektualni kapital in nove tehnologije. Njene publikacije in raziskave na področju uporabe novih tehnologij in umetne inteligence v podjetjih so pridobile široko priznanje.