V sredo, 22. septembra 2021, je Center poslovne odličnosti Ekonomske Fakultete (CPOEF) organiziral
interaktivno online diskusijo, prvo v seriji dogodkov »ConnectAI Talk«, z naslovom Onkraj tehnologij
umetne inteligence. V ospredje pogovora, ki ga je povezoval eden izmed najvidnejših ameriških
strategov Mark Minevich, je bila postavljena umetna inteligenca. Ugledni gostje so predstavili njene
največje vrednosti, raziskave ter naložbene politike, ki podpirajo njeno izvajanje. Osvetljeni so bili
trenutno stanje, implementacija različnih tehnologij kot podpora poslovnemu odločanju, dobre
mednarodne prakse in vidik regulativ.
Dr. John Davies (BT Group) je predstavil ključne tehnološke trende na tem področju ter ilustriral
prednosti umetne inteligence skozi študije primerov. Prav tako je izpostavil pomen njenih mnogih
omejitev. Sledila je predstavitev dr. Katie Walsh (Levi Strauss & Co), ki je osvetlila aspekt mentorstva
ter pomen vpeljave umetne inteligence znotraj strategij organizacij, pri čemer slednje sočasno ne
smejo pozabiti na odgovorno in etično ravnanje. Dr. Marko Grobelnik (Mednarodno raziskovalno
središče za umetno inteligenco pod pokroviteljstvom UNESCO) je kot zadnji govorec v zaključku orisal
koncept t. i. holistične umetne inteligence in izpostavil velik razkorak, ki ga je danes mogoče opaziti
med oblikovalci politik na eni strani ter umetno inteligenco na drugi.
Glede na slišano lahko povzamemo, da umetna inteligenca nedvomno postaja ena izmed tehnologij,
ki bodo močno zaznamovale prihodnost, saj postaja vse pomembnejša strateška komponenta znotraj
podjetij in organizacij. V zadnjih letih je dosegla enormen napredek in pridobila še večji vpogled v
podatke kot kdaj koli prej. Kljub velikemu potencialu in ključni vlogi na področju digitalne preobrazbe
pa ne smemo pozabiti na vse njene omejitve, pri čemer pomembno vlogo igrajo oblikovalci politik in
pravilno zastavljene strategije.
Če je bil v pogovorih o razvoju in prihodnosti poslovnega okolja pred nekaj leti najpogostejši pojem digitalna transformacija, je danes njegova naslednica umetna inteligenca. In kot pravi Mark Minevich, predavatelj izobraževalnega programa in eden najvidnejših ameriških strategov na področju UI, sta ta dva pojma med seboj tudi zelo povezana: »Brez dobro zastavljene strategije in implementacije digitalne transformacije, ni mogoče učinkovito implementirati umetne inteligence«.
In prav implementacija umetne inteligence v poslovanje je rdeča nit 3 dnevnega »online« izobraževalnega dogodka Connect AI, ki bo v januarju 2022 ponudil preko 30 različnih sklopov vsebin, delavnic, poslovnih primerov, diskusij. Z namenom konkretnega prikaza rešitev in dodane vrednosti uvedbe umetne inteligence v podjetja, institucije oz. njihovo poslovanje. In z namenom prenosa znanja ter povečanja razumevanja pomembnosti uvajanja umetne inteligence za uspešno delovanje podjetij. Kot pravi gonilna sila vsebine programa, Mitja Jermol iz IJS: »Iz znanosti v prakso!«
Izobraževalni program z vsebino, ki jo bo izvedlo preko 30 strokovnjakov iz celega sveta, obravnava širok spekter panog (mobilnost, telekomunikacije, energetika, turizem, zdravstvo in farmacija, prehrambna industrija, javni sektor, itd.) ter poslovnih področij (management in organizacija, finance, marketing, HR, podatkovni management, oskrbovalne verige, itd.).
S ciljem čim večje uporabnosti in možnosti direktnega prenosa v prakso, so vsebine razdeljene v dva kanala. Eden je posebej namenjen ekspertom, ki so središče sveta umetne inteligence, drugi pa poslovnežem, ki jim ta svet lahko tako zelo pomembno pomaga pri razvoju podjetij. Tako eni kot drugi morajo drug drugega razumeti, se poslušati in se sprejemati ter prenašati znanje, ki bo omogočilo implementacijo rešitev umetne inteligence. ConnectAI torej pomeni prenos znanja, ki bo dodatno poglobljen tudi s predstavitvijo konkretnih poslovnih primerov v podjetjih, ki že prinašajo pozitivne učinke.
Projekt sta zasnovala Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete in Inštitut Jožefa Štefana v Ljubljani, ki je z ekipo raziskovalcev in Unescovim centrom za umetno inteligenco IRCAI, mednarodno visoko uveljavljena inštitucija na področju razvoja umetne inteligence.
CPOEF E-TALK: Ekonomija pod žarometi
Za vas smo združili vodilne strokovnjake, akademike, novinarje, gospodarstvenike in druge navdušence nad ekonomijo. V seriji 15 minutnih nagovorov, misli in idej sp delili svoja razmišljanja, videnja in raziskovalna dognanja na področjih ekonomije, ekonomske filozofije in vpliva na poslovanje ter družbo.
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je konceptualiziral priložnosti, ki jih je Sloveniji prinesla pandemija. Slovenija ima kot majhno odprto gospodarstvo odlično lokacijo in veliko talenta, a je primorana biti mednarodno konkurenčna. Kljub idealni umeščenosti si v Sloveniji ne znamo ustrezno postaviti prioritet in konkretnih ciljev, kar bi v globalnem kontekstu vodilo do uspeha. Blaž Brodnjak covid-19 označuje za eno izmed večjih zgodovinskih priložnosti za preboj v Sloveniji in pri tem dodaja: »Imamo potencial v talentih, znanju, ki ga je treba zgolj vzeti v obzir, mu dati priložnost. Če želimo deliti več, moramo ustvariti več. Več bomo ustvarili samo, če bomo sloneli na znanju, izkušnjah in na konkurenčnosti, ki ni osnovana na cenovni konkurenčnosti, ampak kakovosti.« Če se bomo želeli postaviti ob bok najelitnejšim državam, bo treba razmisliti v smislu kadrovanja, korporativnega vlaganja, znanja in izkušenj. Prav tako bo treba pretehtati razne strukturne reforme in trajnostne vidike ter ustvariti ustrezno podporno okolje.
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
CPOEF E-TALK: Ekonomija pod žarometi
Za vas smo združili vodilne strokovnjake, akademike, novinarje, gospodarstvenike in druge navdušence nad ekonomijo. V seriji 15 minutnih nagovorov, misli in idej sp delili svoja razmišljanja, videnja in raziskovalna dognanja na področjih ekonomije, ekonomske filozofije in vpliva na poslovanje ter družbo.
Borut Jamnik, predsednik uprave Modra zavarovalnica d.d., je organizacijske spremembe v podjetjih ilustriral kot odziv na krizo. Poudaril je, da so študije socialnih sprememb pred in po krizi pokazale zmanjšano gostoto družbenih mrež, ter dodal, da so se »kot odsekano prenehale socializacije starega sveta, tkivo človeškega bivanja.« Veliko procesov so podjetja pretvorila v digitalno obliko in zaposlenim tako omogočila skoraj popolno fleksibilnost in delo od doma, kar je ponekod vodilo v povečano osamljenost, še posebej med posamezniki brez heterogenih, močnejših vezi v smislu naključnih srečevanj, izmenjave govoric, skupinskih delavnic v živo itd. Po njegovem mnenju se je gospodarstvo v lanskem letu, ko smo se odločali v izrazito negotovih razmerah in ob asimetriji informacij, odrezalo bolje kot politika. V kratkoročni prihodnosti lahko pričakujemo predlaganje in sprejetje mnogih zakonov v fundamentih gospodarstva. Ob tem Jamnik dodaja, da »naj to ne bo zamah z repom napačnega in destruktivnega odločanja, podobnega zadnji pozebi, ki je v zgodnji pomladi prizadela Slovenijo«.
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
CPOEF E-TALK: Ekonomija pod žarometi
Za vas smo združili vodilne strokovnjake, akademike, novinarje, gospodarstvenike in druge navdušence nad ekonomijo. V seriji 15 minutnih nagovorov, misli in idej sp delili svoja razmišljanja, videnja in raziskovalna dognanja na področjih ekonomije, ekonomske filozofije in vpliva na poslovanje ter družbo.
Red. prof. dr. Ljubica Knežević Cvelbar (EF UL) je poskušala odgovoriti na vprašanje ali bo turizem preživel pandemijo, s katero se srečujemo danes. Turizem je pred pandemijo zaznamovala silovita rast, h kateri je nedvomno botrovala takratna ugodna gospodarska in družbena klima. Rast so zaznamovali tudi neenakost, tako na strani ponudbe kot tudi povpraševanja, ter izjemni pritiski turizma na okolje. V letu 2020 je sledila pandemija, ki je silovito in dramatično zaznamovala omenjeni sektor. Število mednarodnih turistov je po podatkih na globalni ravni upadlo kar za 74 %, kar nas je vrnilo 30 let v preteklost. Ta izjemen padec je v veliki meri vplival na lokalne ekonomije ter posameznike, ki so zaposleni v sektorju turizma. Glede na to, da ta zaposluje vrsto občutljivih skupin, izguba služb v teh segmentih predstavlja resen družbeni problem. Prof. Ljubica Knežević Cvelbar je prepričana, da bo turizem preživel krizo, ter opozarja, da bo »stopnja preživetja turističnih deležnikov odvisna od pomoči države, od trajanja restrikcij ter od tega, kako se bodo države odločile odpirati svoje meje za turiste.«
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
CPOEF E-TALK: Ekonomija pod žarometi
Za vas smo združili vodilne strokovnjake, akademike, novinarje, gospodarstvenike in druge navdušence nad ekonomijo. V seriji 15 minutnih nagovorov, misli in idej sp delili svoja razmišljanja, videnja in raziskovalna dognanja na področjih ekonomije, ekonomske filozofije in vpliva na poslovanje ter družbo.
Izr. prof. dr. Tamara Pavasović Trošt (EF UL) je osvetlila tematiko, ki smo jo danes kar nekoliko spregledali. O tem, da je covid-19 zdravstvena in ekonomska kriza, lahko dnevno beremo v časopisih. Premalo pa se pogovarjamo o ljudeh in posledicah, ki jih je pandemija neenakomerno prenesla na družbo. Tako kot je bilo moč zaznati neenotno prizadetost po gospodarskih sektorjih, je pandemija različno zarezala tudi v človeške, družbene odnose. Povzročila je veliko mentalnih težav pri posameznikih ter povišala stopnjo osamljenosti. Prav tako je olje na ogenj prilila že tako razdeljenemu političnemu svetu. Na drugi strani lahko kot dobro stran pandemije izpostavimo to, da smo se naučili, kako delo opravljati od doma, prek spleta, ter na nek način ponovno oživili kolektivni duh. Izr. prof. dr. Tamara Pavasović Trošt meni, da je vsaka kriza drugače zaznamovala človeštvo, tokrat pa si želi, da bi »pandemija covida-19 v knjigah ostala zapisana kot pandemija, ki je spremenila t. i. status quo in poleg zdravstvenih implikacij ekvivalentno upoštevala tudi socialne in ekonomske posledice.«
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
CPOEF E-TALK: Ekonomija pod žarometi
Za vas smo združili vodilne strokovnjake, akademike, novinarje, gospodarstvenike in druge navdušence nad ekonomijo. V seriji 15 minutnih nagovorov, misli in idej sp delili svoja razmišljanja, videnja in raziskovalna dognanja na področjih ekonomije, ekonomske filozofije in vpliva na poslovanje ter družbo.
Dr. Peter Wostner (UMAR) je na piedestal postavil digitalizacijo. Kljub temu, da je digitalizacija tako za gospodarstvo kot tudi družbo izjemnega pomena, je glede na študije Slovenija do digitalnih tehnologij zelo zadržana. Vrsta pozitivnih lastnosti, ki jih digitalizacija skupaj z robotizacijo in avtomatizacijo prinaša, je zaradi nerazumevanja velikokrat spregledana. Četrta industrijska revolucija, ki virtualni svet prepleta s kibernetskim svetom, danes ustvarja izjemno učinkovite priložnosti. Kot poudarja dr. Peter Wostner, smo »v Sloveniji velikokrat pred vprašanjem: digitalizacija da ali ne? Trdim, da to ni nikakršna izbira. Namreč, zgodba in prehod v industrijo 4.0 se bosta zgodila v vsakem primeru. Kdor v to zgodbo ne bo šel, bo iz igre izpadel.« Zato je pomembno, da se bomo posvetili digitalnim priložnostim in se izognili morebitnim tveganjem, ki bodo najšibkejše in tiste z nizko stopnjo izobrazbe postavili v izrazito nelagoden položaj. Posledično bo ključno ustvariti ustrezno podporno okolje, spodbujati sodelovanje deležnikov na vseh nivojih ter se stvari lotiti ambiciozno in hitro, vendar na pravi način.
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
CPOEF E-TALK: Ekonomija pod žarometi
Za vas smo združili vodilne strokovnjake, akademike, novinarje, gospodarstvenike in druge navdušence nad ekonomijo. V seriji 15 minutnih nagovorov, misli in idej sp delili svoja razmišljanja, videnja in raziskovalna dognanja na področjih ekonomije, ekonomske filozofije in vpliva na poslovanje ter družbo.
Izr. prof. dr. Igor Lončarski (EF UL) je predstavil prihodnost finančnega sistema, ki na eni strani kot del ekonomskega sistema spodbuja potrošnjo, na drugi pa omogoča varčevanje ter obenem zagotavlja vire financiranja raznim naložbam. Danes finančni sistem opredeljujejo obdobja zelo nizkih (celo negativnih) obrestnih mer, kar je za t. i. tradicionalne varčevalce, ki večinoma varčujejo v bančnih depozitih in nizko tveganih naložbah, neugodno. Covid-19 je v življenja ljudi zagotovo prinesel negotovost, ki je rezultirala v varčevanju. Poleg tega so poplave denarja ter že omenjene nizke obrestne mere denar usmerile v bolj tvegane, alternativne finančne naložbe, ki se bodo lahko izkazale kot močno tvegane, saj lahko slednje nimajo resno podprtega zaledja. Predvsem razvite države močno podpirajo koncept trajnostnih financ, ki v osrčje postavljajo denarno vrednotenje vseh vplivov dotičnih naložb. Igor Lončarski meni, da je težko napovedati kam natančno gredo finance,, saj »vsekakor trenutno v financah ni nič normalnega, bo pa postalo spet vse normalno, ko se bomo na novo nenormalnost navadili.«
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
CPOEF E-TALK: Ekonomija pod žarometi
Za vas smo združili vodilne strokovnjake, akademike, novinarje, gospodarstvenike in druge navdušence nad ekonomijo. V seriji 15 minutnih nagovorov, misli in idej sp delili svoja razmišljanja, videnja in raziskovalna dognanja na področjih ekonomije, ekonomske filozofije in vpliva na poslovanje ter družbo.
Red. prof. dr. Marko Pahor (EF UL) je na vprašanje »Ali svet potrebuje bitcoin?« za začetek odgovoril z dejstvom, da pri tem še vedno prevladata dva pola. Navdušenci, ki so prepričani, da bosta tehnologija bločnih verig in z njo bitcoin v celoti spremenila svet, kot ga poznamo danes, na drugi strani pa skeptiki, ki menijo, da kripto denar ni nič drugega kot klasična piramidna shema, ki deluje na sofisticirani bolje porazdeljeni Excelovi tabeli. Dr. Marko Pahor pravi, da se kot ekonomist težko postavi na katerokoli stran, ampak se zateka k ekonomski znanosti in orodjem, ki jih ta ponuja. Analiza ekonomskih modelov daje odgovor na vprašanje, ali lahko te storitve prodajamo. »Uspešen poslovni model najprej omogoča, da določena storitev preživi brez stalnega dotoka kapitala od zunaj. A mora biti dober poslovni model kljub temu več kot to. Dober poslovni model daje tehnologiji možnost organske rasti in razvoja, za kaj takega pa mora nova tehnologija res pomeniti nekaj boljšega, nekaj, kar naredi naše življenje prijetnejše, bogatejše.« Za odgovor na to se je ozrl v zgodovino in razvoj interneta, kateremu je težo pravzaprav dal razvoj spletne trgovine Amazon. In vendar je bil to le prenos že obstoječih poslovnih modelov na splet. Resnična revolucija se je zgodila, ko se je razvil poslovni model, ki brez obstoja interneta ne bi obstajal. Torej – je bitcoin le prenos dobre prakse na splet ali popolna revolucija? Obeta veliko, in vendar bo prihodnost bitcoina razkril čas.
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
CPOEF E-TALK: Ekonomija pod žarometi
Za vas smo združili vodilne strokovnjake, akademike, novinarje, gospodarstvenike in druge navdušence nad ekonomijo. V seriji 15 minutnih nagovorov, misli in idej sp delili svoja razmišljanja, videnja in raziskovalna dognanja na področjih ekonomije, ekonomske filozofije in vpliva na poslovanje ter družbo.
Red. prof. dr. Jože Damijan (EF UL) je odgovarjal na vprašanje, ali denar res raste na drevesih. Nenavadno vprašanje, a vendar glede na to, da se bo državni dolg večine držav v korona krizi povečal za 15 do 20 odstotkov, zelo relevantno. V kratkem govoru je odgovoril na dve ključni vprašanji: ali lahko centralnim bankam zmanjka tega denarja in, če dajejo tako ogromne količine denarja na trg, ali nam preti hiperinflacija, kot smo ji bili priča v jugoslovanski krizi? Za razumevanje tega problema je ključno razumevanje, kaj pravzaprav je denar in kako nastaja. Danes banke kreirajo denar z bilanco stanja, ki jo beležijo bančni računalniki. »Denar v modernem gospodarstvu se ne ustvarja tako, da ga tiskajo centralne banke, kot si ljudje običajno predstavljajo. Denar dejansko ustvarjajo poslovne banke. Denar ustvarjamo mi, se pravi gospodarstvo, podjetja in potrošniki, s tem, ko pridemo na banko in nam banka odobri kredit. Če ne dobimo kreditov, se količina denarja v obtoku ne poveča,« je dr. Jože Damijan ponudil tipično makroekonomsko učbeniško razlago o tem, kako nastane denar.
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj: