EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ
Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.
KAKO REGULIRATI TISTE, KI NE ŽELIJO BITI REGULIRANI?
Soočanje s sodobnimi FinTech rešitvami in blockchain tehnologijo pa hitro privede do vprašanja ”Kako regulirati tiste, ki ne želijo biti regulirani?”, ki ga je pod žaromete postavil prof. dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta UL. Prizadevanje za skladnost s striktnimi regulacijami finančnih trgov je zagotovo draga, zato jo take in drugačne sodobne tehnologije poskušajo zaobiti ravno toliko, da pridobijo prednost brez prečkanja njenih meja. Principi zasebnosti in anonimnosti so v središču kripto sveta že od njegovih pričetkov, za kar je pomembna še toliko večja mera zaupanja, saj lahko zlom tega zaupanja investitorje dobesedno čez noč stane milijonov. Vendar pa ”regulacije teh trgov segajo mnogo dlje od preprečevanja izgub investitorjev. Svet ne želi paralelne valute, ki zaobide sankcije usmerjene proti zločincem in diktatorjem,” za kar so potrebni procesi preprečevanja pranja denarja najvišje stopnje. ”Zaupanje bo vedno temelj vsakega finančnega sistema in za zagotavljanje zaupanja je razvoj vedno boljša pot od revolucije.”
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
Marko Pahor
Marko je redni profesor in prodekan na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kot predavatelj predava tako doma kot tudi v tujini in sodeluje v posebnih izobraževalnih programih. Raziskovalno se ukvarja z različnimi temami s področja ekonomije in financ. Že vrsto let je redni kolumnist revije Finance, v kolumnah se loteva aktualnih vprašanj s širšega ekonomskega področja.
Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:
#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?
#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah
#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice
#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom?
#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?
# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated
# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo
#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”
#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?
#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?
#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost
#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?
#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU
#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta
#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain
EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ
Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.
BITCOIN: SVETOVNA REZERVNA VALUTA PRIHODNOSTI?
Tim Mitja Žagar, Iconomi, je nadaljeval z razpravo ”Bitcoin – svetovna rezervna valuta prihodnosti?”, kjer je predstavil tematiko veriženja blokov oz. blockchain tehnologijo ter se spraševal ali Bitcoin, ki so ga ljudje v začetnih fazah sicer videli predvsem kot naložbo kot denar, lahko postane svetovna rezervna valuta prihodnosti. Finančna industrija je tovrstno tehnologijo označila za modno muho, dokler ni ugotovila, da lahko Bitocin zaradi njegove omejene količine in enostavne prenosljivosti predstavi kot digitalno zlato. Posledično so vse večje finančne institucije pospešeno začele oblikovati produkte tega naložbenega razreda. A kaj blockchain tehnologiji sploh zares daje vrednost? Žagar odgovarja, »ekonomija, ki se na njej razvija in podjetja, ki na njej obstajajo«.
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
Tim Mitja Žagar
Tima Mitjo so od nekdaj privlačile nove tehnologije. V času študija je že ustanovil svoje prvo uspešno podjetje za razvoj spletnih aplikacij. Leta 2015 je soustanovil Cashillo, prvo bitcoin podjetje na svetu, ki ga je evropska regulativa potrdila kot finančno institucijo. Danes je soustanovitelj in glavni izvršni direktor globalnega podjetja ICONO-MI, platforme za trgovanje s kriptoimetji.
Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:
#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?
#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah
#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice
#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom?
#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?
# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated
# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo
#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”
#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?
#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?
#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost
#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?
#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU
#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta
#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain
EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ
Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.
KAJ IMAJO ŠTEVILKE Z RAKOM?
Ob diagnozi raka se svet vsakega obolelega zagotovo spremeni, je v uvodu svojega govora »Kaj imajo številke z rakom?« povedala dr. Tanja Španić, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija. V Sloveniji vsako leto za rakom na novo zboli okoli 15.000 ljudi, umre pa jih več kot 6500. Zdravljenje je dolgotrajno in naporno, dolgotrajni pa je tudi razvoj zdravil. Po podatkih FDA je povprečna doba od začetnega testiranja do vstopa na trg za onkološka zdravila 10 do 15 let, povprečna cena razvoja v onkologiji pa znaša okoli 650 milijonov USD. V želji, da bi izboljšali izide zdravljenja si zagovorniki bolnikov prizadevajo za zbiranje podatkov, z analizo katerih se neprestano izboljšuje učinkovitost obravnave ter podpira uvajanje inovacij. ”Vseh primerov bolezni ne bomo mogli preprečiti, lahko pa bistveno zmanjšamo umrljivost. Zelo veliko lahko naredimo skupaj kot družba, saj so preventiva, zdrav način življenja in pravočasno zdravljenje, preden se rak razširi, ključnega pomena, znanje pa naše najmočnejše orožje.”
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
Tanja Španić
Tanja je predsednica Združenja Europa Donna Slovenija in predsednica Evropske zveze za raka dojk – Europa Donna. Pri 26. letih je zbolela za rakom dojk. Trenutno je predsedujoča delovni skupini za zagovornike bolnikov ESMO (Evropsko združenje za internistično onkologijo), članica Oxfordske skupine za analizo študij zgodnjega raka dojk – EBCTCG, članica usmerjevalnega odbora za OlympiA in POSITIVE trial, članica Lancet Oncology odbora za raka dojk, v Sloveniji članica Etične komisije na OI, članica Zdravstvenega sveta na Ministrstvu za zdravje in usmerjevalnega odbora Državnega programa za obvladovanje raka. Po poklicu je veterinarka, doktorirala je iz molekularne in vedenjske nevroznanosti.
Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:
#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?
#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah
#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice
#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom?
#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?
# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated
# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo
#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”
#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?
#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?
#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost
#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?
#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU
#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta
#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain
EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ
Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.
MENEDŽERSKI BLABLA ALI PRIMITE SE ZA DENARNICE
Peter Frankl, časnik Finance, ki je svoj govor naslovil z »Menedžerski blabla ali primite se za denarnice,« je z jezikovnega vidika osvetlil preplet angleškega in slovenskega jezika v poslovnem svetu, kjer je čedalje bolj priljubljena menedžerska govorica, ki vsebuje vse več skovank iz angleškega jezika. V razmišljanju o jezikovnem botoksu in miselni praznini je omenil, da mu je v spominu najbolj ostala skovanka »rejzanje revenjuja« in »ničesar ne delamo, kar ne mejka sensa.« Predvsem med mlajšimi, sicer odlično izobraženimi menedžerji, je tak način govora zelo prisoten, saj jim je kombiniranje obeh jezikov bližnjica za učinkovito izražanje. Veliko mlajših ljudi je, ki jim je tak jezik postal lastni zaradi potovanj, vplivov medijev in vse bolj prepletenih jezikovnih skupnosti. Vendar Frankl meni, da se moramo določenih ljudi, ki tak jezik uporabljajo, bati, raba takega jezika, ki mu pravimo tudi jezikovni botoks, pa je škodljiva, saj »gre za intelektualno praznino, z uporabo tega jezika pa želijo dosegati svoje preambiciozne cilje.«
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
Peter Frankl
Peter je direktor in glavni urednik založniškega podjetja Časnik Finance, ki je znano predvsem po poslovnem portalu finance.si in dnevnemu časopisu Finance in njegovi prilogi Manager. Je diplomant novinarstva, svojo kariero je pričel na Delu, v začetku devetdesetih let se je pridružil Gospodarskemu vestniku, pri Financah pa je aktiven od samega začetka. V okviru korporacije Bonnier je tudi direktor nemškega podjetja Blogform in hrvaškega Business Media Croatia ter član nadzornega sveta poljskega podjetja Puls Bizniesu.
Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:
#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?
#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah
#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice
#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom?
#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?
# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated
# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo
#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”
#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?
#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?
#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost
#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?
#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU
#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta
#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain
EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ
Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.
O TREH USODNIH ZABLODAH
Prof. dr. Maks Tajnikar, Ekonomska fakulteta UL, je govoril ”O treh usodnih zablodah”, kjer je osvetlil pogled na pomen in vpliv davkov na javno gospodarstvo, odprl vprašanje davčnih obremenitev in kritično razmislil o tem, ali je možno z nižjimi davki povečati gospodarsko rast. Slovensko gospodarstvo je sicer tržno, a se deli na zelo različne sektorje. ”Značilnost kolektivnega financiranja in neprofitnega delovanja je temeljna značilnost javnega sektorja,” hkrati pa je namen javnega sektorja v tem, da z njim nadomestimo neučinkovit trg z državno intervencijo. Javni sektor imamo, da zagotovimo učinkovitejše gospodarstvo. Vprašanje sledi, ali res lahko z nižjimi davki dvignemo gospodarsko rast?
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
Maks Tajnikar
Maks je doktor ekonomije in podjetništva ter redni profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani. V preteklosti je bil dvakrat minister, dekan Ekonomske fakultete in objavil je več kot 500 znanstvenih in strokovnih del. Sedaj raziskovalno največ deluje na področju makroekonomike, ekonomike rastočih podjetij, ekonomike javnega sektorja in zdravstvene ekonomike.
Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:
#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?
#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah
#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice
#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom?
#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?
# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated
# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo
#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”
#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?
#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?
#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost
#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?
#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU
#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta
#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain
EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ
Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.
KAKO MISLITI DANAŠNJI TRENUTEK?
Janez Škrabec, direktor podjetja Riko d.o.o. in predsednik Alumni EF je s svojim govorom ”Kako misliti današnji trenutek?” otvoril serijo kratkih govorov Ekonomija pod žarometi 2022. »Če vsak dan sledite novicam, še ne razumete sveta. Novice se vrtijo okoli izjem, ne pa okoli pravil,« je povedal na začetku. Opisal je izkušnjo podjetja Riko, ki se sooča z okrnjenim sodelovanjem s sodelavci na prej stabilnem sovjetskem trgu. Kako to, da so zopet na pragu vojne, je nadaljeval in podal interpretacijo ciklične narave delovanja človeštva, kot jo je opisal Ray Dalio po preučevanju mnogih imperijev, ki so živeli, cveteli in v boju propadli.
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
Janez Škrabec
Janez je predsednik Alumni EF in ustanovitelj ter direktor podjetja Riko. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, svojo pot je nadaljeval na Cleveland State University v ZDA, INSEAD Business School Fontainebleau v Franciji ter na IEDC – Poslovni šoli na Bledu. Med mnogimi priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, izstopa priznanje manager leta (2017). Zaradi njegovih donatorskih in mecenskih prizadevanj ga je Charels Handy, svetovni guru menedžmenta, v svoji knjigi The New Philantropist, The New Generosity uvrstil med 23 novih svetovnih filantropov.
Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:
#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?
#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah
#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice
#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom?
#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?
# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated
# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo
#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”
#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?
#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?
#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost
#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?
#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU
#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta
#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain
Brigita Langerholc, vrhunska športnica, olimpijka in Bloudkova nagrajenka, ki v ospredje postavi moč našega uma.
Prisluhnite njeni zgodbi in se nam pridružite na spletnem izobraževanju Psihologija v poslu 2022 od 15. do 18. marca 2022, ki vas bo popeljal v svet psihologije vedenja, katera nam pomaga bolje razumeti tako zaposlene kot tudi naše kupce in partnerje.
Največji dar kot pravi Brigita Langerholc je »…v kritičnih situacijah privlačiti v življenje ljudi, ki imajo določeno znanje in živeti s tem znanjem naprej in ga udejanjiti v praksi«.
Brigita ima bogato življenjsko zgodbo. Predstavila je, kako je prišla do točke, kjer se nahaja danes. Od težkih otroških let, ki jih je v veliki meri preživela v bolnicah zaradi hude oblike astme, do vstopa v svet vrhunskega športa, depresije, ki je sledila po zaključku športne kariere, vse do dela, ki ga opravlja sedaj. Ob zaključevanju športne kariere je ugotovila, da je vrhunska samo na enem področju (vrhunski šport), na ostalih področjih pa počasi stagnira. Po končanem športu je prišla depresija, kar je pogost pojav pri mnogih vrhunskih športnikih. Pa ne samo pri njih, temveč tudi pri podjetnikih, vodjih, managerjih in drugih, ki vsakodnevno delajo preveč. Depresija je manifestacija iz dnevnega življenja, ki pa jo lahko dobro kontroliramo, če znamo.
Od 15. leta naprej se Brigita ukvarja z urjenjem uma, s katerim se po zaključku kariere v vrhunskem športu ukvarja tudi poklicno. Začela je z metodami sproščanja (avtogeni trening, kasneje vizualizacije), akupunktura in drugimi metodami, ki jih je osvojila s pomočjo slovenskih in tujih mentorjev, med drugim tudi v ZDA, kjer je nadaljevala svojo študijsko pot. Brigita uči tehnike po Jose Silvi (t.i. Ultramind ESP System). Prof. Silva je po njenih besedah izumitelj urjenja uma in stika samega s sabo. Gre za tehnike, ki jih uporabljajo vrhunski športniki, NASA, CEO-ji in drugi. V predavanju je predstavila kratek video Simona Sineka o kortizolu in posledicah – težavah, ki jih hormon povzroča v sodobnem »urbanem« svetu, ter kako ga lahko na delovnem mestu zmanjšamo, in kaj lahko za to naredi vodja.
Predavateljica večkrat poudari pomen ustvarjanja novih (dobrih) navad in vzeti si čas zase – za meditacijo ali druge vrste sprostitve, kjer si »sestavimo misli in cilje, ki jih želimo doseči«. Naša podzavest ne loči ali je cilj, ki si ga zadamo v prihodnosti realen ali ne, pomembno pa je, da si ga lahko vizualiziramo in pri tem uporabljamo čustva. Psihološko stanje je zelo pomembno in se ga lahko navadimo kontrolirati, ne smemo pa pozabiti tudi na fizično stanje, ki ga predvsem sedaj v času epidemije velika večina močno zanemarja. Cilj vsakega izmed nas bi vsakodnevno moral biti, da zapustimo svojo cono udobja in preizkusimo nekaj novega.
Center poslovne odličnosti EF je ob vstopu v 11. leto gostil spletni dogodek, sklopu katerega je 11 izbranih govork in govorcev iz akademskega sveta in gospodarstva v središče 11-minutnih govorov postavilo spremembe, ki nas čakajo v prihodnjih desetletjih. V spodnjih vrsticah predstavljamo izseke, ki so zaobjeli revolucijo družbe, ljudi, ekonomije in okolja.
DUŠAN MRAMOR: (R)EVOLUCIJA DRUŽBE: KAKO DO LETA 2050?
Prof. dr. Dušan Mramor je spregovoril o težavah, s katerimi se ne srečujemo le v Sloveniji, ampak po vsem svetu. »Kot družba smo pojedli del prihodnosti, kar se bo odrazilo na nižjem prihodnjem življenjskem standardu,« je dejal. Dodal je še, da nam bo življenjski standard v prihodnje zniževalo tudi staranje prebivalstva in cela vrsta drugih groženj. Znanost oziroma raziskave in razvoj so tisti, v katerih prof. dr. Mramor vidi rešitev omenjenih težav.
JOHN DENHOF: HOW TO LEAD IN FACE OF CHANGE
Predsednik uprave Nove KBM John Denhof je govoril o vodenju sprememb. »Potrebujete zelo pogumno vizijo, ki se ne spreminja in ima zelo jasne in nespremenljive ključne kazalnike učinkovitosti. Kot drugo: komunicirajte – in to preveč. Kot zadnje: Bodite brutalno jasni,« je izpostavil način, kako zadržati in spodbuditi zaposlene v času velikih sprememb.
TJAŠA REDEK: KAM VLAGATI V PRIHODNJE: V STROJE, STAVBE ALI INTELEKTUALNI KAPITAL?
»Treba je vlagati v znanje in to morajo početi predvsem podjetja,« je povedala prof. dr. Tjaša Redek. Govorila je o neotipljivem kapitalu, ki ga sestavljajo digitalizirane informacije, inovativni kapital in ekonomske kompetence, s podatki pa je pokazala, da pri tem dejavniki, povezani z znanjem, prispevajo od ene četrtine do ene tretjine.
VALTER LEBAN: HUMANIZACIJA/AVTOMATIZACIJA DELA
Valter Leban je poudaril, da je danes sodobna tehnologija postala dostopna v vsakdanjem življenju, pri čemer pa se poraja vprašanje, kako bo vplivala na trg dela. Meni, da se bodo podjetja srečevala z izzivom, kako povezati človeški kapital s tehnološkim kapitalom ter kako znanje, veščine in kompetence skupaj z avtomatizacijo usmeriti v produktivnost. Pri tem je dodal, da se v novejšem času avtomatizira tudi umsko delo. Poleg robotske avtomatizacije procesov ima namreč še večji vpliv kognitivna avtomatizacija, ki je podprta z umetno inteligenco oz. strojnim učenjem in bo po njegovem mnenju imela v prihodnjih letih velik vpliv na povečanje produktivnosti, kljub neutemeljenim pesimističnim opazkam glede kraje delovnih mest: »Avtomatizacija je smer, v katero mora iti sleherno gospodarstvo.«
ADRIANA REJC BUHOVAC: PRIHODNOST TRAJNOSTNE TRANSFORMACIJE PODJETIJ
Prof. dr. Adriana Rejc Buhovac je govorila o okoljskih izzivih, pri čemer je dejala, da smo na točki, ko je pomembnejše kot komunicirati, katere trajnostne aktivnosti so bile izvedene, poročanje o spremembi ogljičnega odtisa, ki je rezultat teh aktivnosti. »Pričeti je treba z osvajanjem metodologij za računanje ogljičnega odtisa tako na ravni produkta kot tudi na ravni podjetja,« je povedala in dodala, da številna slovenska podjetja to že uspešno počnejo.
ALJOŠA VALENTINČIČ: VPLIV ESG NA KAPITALSKE TRGE
Prof. dr. Aljoša Valentinčič je povedal, da ima področje okoljske, družbene in deležniške (ESG) odgovornosti precej težav. Izpostavil je, da so naložbe v zelene industrije donosnejše kot naložbe v rjave industrije, a se pojavi težava donosa na strani posojilodajalcev. »Podjetja se na deklarativni ravni želijo obnašati trajnostno, a ko pogledamo, kaj v resnici počnejo, vidimo, da 70 odstotkov podjetij vidikov ESG ne povezuje s finančnimi učinki,« je dejal prof. dr. Valentinčič.
LJUBICA KNEŽEVIČ CVELBAR: IZZIVI TURIZMA PRIHODNOSTI
Z besedami »Slogan turizma v prihodnje bo ‘manj je več’. Kakovost pred količino. Manj potovanj, a ko potujete, bodite na cilju dalj časa in ne pričakujte, da bodo cene takšne kot v preteklosti, ker bodo višje,« je prof. dr. Ljubica Knežević Cvelbar povzela svoj prispevek na temo turizma. Na koncu je dodala še, da je to idealna priložnost za Slovenijo, ki nikoli ni bila destinacija za masovni turizem.
MOJMIR MRAK: GEOPOLITIČNA TVEGANJA NA SVETOVNEM IN EVROPSKEM NIVOJU V NASLEDNJEM DESETLETJU
Prof. dr. Mojmir Mrak se je dotaknil geopolitičnih tveganj, ki so v zadnjih letih, sploh pa po izbruhu pandemije covida-19, postala pomembna tema na globalnem nivoju. Orisal je ključna geopolitična tveganja v naslednjem desetletju, pri čemer je poudaril multilateralizem, večjo globalno nestabilnost in ekonomska tveganja ter pod vprašaj postavil EU način financiranja prek nizkih obrestnih mer. Pri tem je opomnil tudi na klimatske spremembe in tehnološka tveganja z vse večjimi pritiski kibernetskih napadov ter zaključil da »je tudi v naslednjem desetletju pričakovati nadaljevanje visokega nivoja geopolitičnih tveganj, verjetno pa tudi njihovo krepitev.«
TOMISLAV ČIŽMIĆ: »METAVESOLJE« MERCATOR
Tomislav Čižmić je orisal dejavnike, ki bodo določali prihodnost v podjetju Mercator d.d., pri čemer je poudaril pomen digitalizacije kot osnov uspešnega razvoja in prihodnosti trgovine, ne le v smislu celotnega prodajnega procesa, ampak tudi znotraj internih procesov. Meni, da je prihodnost zelena in trajnostna, predvsem v okviru logistike, distribucije in porabe energije. Nadaljeval je, da bodo pritiski na spremembe vse bolj prisotni s strani kupcev, standardizacije proizvodnje ter v transportu, pri čemer bodo trgovci v prihodnje še bolj nadzorovali dobavne verige z izborom relevantnih partnerjev. Dodal je, da je prihodnost pretočna, pregledna in skupnostna, ter zaključil, da »prihodnost prinaša nov trg, saj trgovina prihodnosti presega fizični prostor.«
POLONA DOMADENIK MUREN: IZZIVI DIGITALNE EKONOMIJE – KAKO NOVE MODELE VKLJUČITI V OBSTOJEČE?
Prof. dr. Polona Domadenik Muren je govorila o platformah in tem, kako se te razlikujejo od linearnega poslovnega modela: »Bistvo platform ni v tem, da ima uporabnik na razpolago tisoč različnih proizvodov. Ključna vrednost je ta, da se mu ponudijo tisti proizvodi, ki najbolj ustrezajo njegovim željam, pričakovanjem in zahtevam.« Je pa prof. dr. Domadenik Murnova posvarila pred monopolizacijo platform, ko je izpostavila spor med Applom in Epicom ter opozorila tudi na problematiko dela prek platform, saj na tem področju prihaja do množičnih kršitev delovnopravne zakonodaje.
DENIS OŠTIR: WHY D2C IS A HEADACHE—AN EXAMPLE FROM THE CONNECTED TV WORLD
Denis Oštir je spregovoril o ponovnem razmahu televizorjev, ki pa so postali pametni. Kot takšni svojim proizvajalcem omogočijo neposreden dostop v dnevno sobo potrošnikov in razcvet poslovnih modelov D2C (neposredno do potrošnika). »Nobenega razloga ni, da televizor ne bi mogel postati orodje za potrošnjo,« je dejal Oštir.
Uroš Konda in Anja Puc, EF News
V torek, 23. novembra 2021, je Center poslovne odličnosti Ekonomske Fakultete (CPOEF) organiziral četrto interaktivno online diskusijo iz serije dogodkov »ConnectAI Talk« pod naslovom: “Umetna inteligenca spreminja trženje. Kaj je naslednji korak?”.
Tokrat je bilo torej v ospredje pogovora, ki ga je povezoval prof. dr. Carsten Bartsch, postavljeno dinamično področje trženja, ki je neizogibno zaznamovano z nenehnimi spremembami ter ga odlikuje prav hitro prilagajanje novim tehnologijam. Sasha Schriber (NANOS.AI) je na začetku izpostavila, da se mnogo ljudi še vedno izogiba uporabi umetne inteligence, saj dvomijo v njeno uporabnost ali učinkovitost, Luis Madureira (ÜBERBRAND) je predstavil, kako lahko z umetni inteligenco optimiziramo procese in hitreje testiramo in sprejemamo odločitve, kar nas lahko postavi korak pred konkurenco, Nemanja Živkovič (Funky Marketing) pa je med drugim predstavil velik potencial za izboljšanje na področju učinkovitosti in kreativnosti, ki ga omogoča sodelovanje med tržniki in umetno inteligenco.
Strokovnjaki s področja trženja so v živahni debati razblinjali predsodke pred uporabo umetne inteligence v trženju in poudarjali številne prednosti, ki jih avtomatizirani procesi prinašajo – od prihrankov časa in energije, do razbijanja enoličnosti delovnih obveznosti. Strinjali so se, da sicer trenutno še vedno obstajajo omejitve, povezane z dostopom do umetne inteligence, hkrati pa poudarili hiter razvoj tehnologije, ki bo umetno inteligenco slej kot prej zasidral v naš vsakdan.
V sredo, 3. novembra 2021, je Center poslovne odličnosti Ekonomske Fakultete (CPOEF) organiziral že tretjo interaktivno online diskusijo v seriji dogodkov »ConnectAI Talk«, z naslovom “Zakaj umetna inteligenca spreminja pravila igre v energetski industriji?”.
Aidan O’Sullivan (UCL Energy Institute) je izrazil zaskrbljenost, da nam zmanjkuje časa za učenje o delovanju novih tehnologij in pozval h konkretnim rešitvam, Amer Karabegovič (Danfoss) je izpostavil vlogo družbe, še zlasti odločevalcev, pri vpeljavi obstoječih novih tehnologij v infrastrukturo, Adrian Kelly (EPRI Europe) pa je med drugim izpostavil pomen vzporednega testiranja novih rešitev za nemoteno obratovanje obstoječih sistemov.
V ospredje pogovora, ki ga je povezoval prof. dr. Carsten Bartsch, so bile postavljene ugodne razmere za razvoj področja energije iz obnovljivih virov, ki jih ustvarja razvoj umetne inteligence.
Ugledni gostje so v živahni debati predstavili aktualno stanje na področju energetike obnovljivih virov ter razmišljali o nadaljnjem razvoju panoge, ki ga bo omogočila umetna inteligenca. Poudarili so ključen pomen možnosti predvidevanja porabe energije, ki jo omogoča strojno učenje na podlagi interneta stvari (IoT) in pridobivanja podatkov, strinjali pa so se tudi, da je razvoj trajnostnih sistemov nujen, zaradi česar se bo morala družba prilagoditi.
Glede na slišano se je ponovno potrdilo, da umetna inteligenca zanesljivo spreminja naš vsakdan in nam odstira svet prihodnosti.
Vse, ki se diskusije niste mogli udeležiti, vabimo, da si jo ogledate spodaj.