Modul #1 Carlos M. DaSilva:
Digitalna transformacija in novi poslovni modeli
YOUNG LEADERS ACADEMY | 21. oktober
Področja digitalne transformacije, strateških odločitev in novih poslovnih modelov so tesno povezana z razumevanjem delovanja panožnih sil in globalnih trendov. Carlos M. DaSilva, vodilni strokovnjak na področju inovativnih poslovnih modelov, je v programu Young Leaders Academy nosilec prvega modula, ki se osredotoča na digitalno transformacijo in poslovne modele prihodnosti.
Akterji, ki danes pretresajo svetovne trge, nimajo več denarja, niso pametnejši in nimajo boljše tehnologije. Kar imajo, je nov, unikaten način organizacije poslovnega modela.
72% direktorjev je zaskrbljenih, da njihovi produkti čez tri leta ne bodo več relevantni (KPMG, 2014). Je to znak, da bi morali svoj poslovni model prenesti v drugo panogo, ga posodobiti ali pa še naprej ustvarjati prihodke na obstoječi način?
Ko razmišljate o prenosu poslovnega modela, ne verjemite, da imate super moči samo zato, ker ste v preteklosti že uspeli, četudi ste vodilni na trgu v svoji panogi, imate finančna sredstva, sinergije, znanje ali pritisk, da ustvarite višji donos za delničarje.
Ne želite se znajti v situaciji, ko plavate proti toku, zato vedno preverite ozadje panoge in ne pozabite na osnove. Morda imate opravka s težko panogo, kjer je donosnost nizka in so sile (globalne) industrije enostavno premočne.
Če ste uspešni tam, kjer ste zdaj, se vprašajte, zakaj. Vsako uspešno podjetje bo dobilo konkurenco in sčasoma prišlo do točke, ko tistih lastnosti, ki so jih delale posebne, unikatne in dinamične, ni več. Če na tej točki nimate že novega poslovnega modela, vas bo konkurenca prehitela. Kako pa veste, kdaj je čas za preskok v drugo panogo? In katera je prava pot?
Ne stavite vse na enega konja. Razmislite o portfelju poslovnih modelov pod globalnim okriljem ene strategije. Če imate “zlato jamo, ki usiha”, se je ne odrecite takoj, temveč jo postopoma opuščajte in hkrati vlagajte svoje vire v nekaj drugega.
V vsaki panogi se bo skozi čas oblikovalo več poslovnih modelov in vsak poslovni model, ki je danes prevladujoč, bo prej ali slej postal nišni. In včasih ni slabo imeti tak poslovni model v svojem portfelju.
Pogosto bodo novi prevladujoči poslovni modeli izhajali iz sprememb in trendov zunaj vaše panoge! Poiščite analogije na trgu, razmislite, kako bi to lahko vplivalo na vas, prepoznajte trende in jih pripeljite v svojo panogo. Če želite ostati v koraku s trendi v tehnologiji, poslovnih modelih in panogah, poskrbite, da ostanete povezani z univerzami, podjetniki in vlagatelji z različnih področij.
Program je namenjen talentiranim in motiviranim posameznikom v podjetjih ali organizacijah, ki želite nadgraditi znanje in veščine, potrebne za učinkovito vodenje v času hitrih sprememb in disruptivnih inovacij.
Program združuje najboljše mednarodne in domače predavatelje ter izstopajoče strokovnjake iz prakse. Dosedanje generacije udeležencev so izbrane predavatelje in vsebine ocenile z oceno 4,9/5. Poleg tega nekateri izmed predavateljev in gostujočih strokovnjakov sodelujejo tudi na trojno akreditiranem LJUBLJANA MBA programu Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki se uvršča v 1 odstotek najboljših poslovnih šol na svetu.
9 modulov | 80 pedagoških ur | mreženje | poslovno kosilo in ekskurzija
Ob zaključku vsak udeleženec prejme CERTIFIKAT trojno akreditirane poslovne šole.
Začetek: 21. oktober 2022
Lokacija: v živo, na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ali v njeni bližini
EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ
Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.
(DEZ)INFORMACIJE, RESNIČNOST IN MOŽGANE
Tokratno Ekonomijo pod žarometi je zaključil dr. Nikolaos Dimitriadis, gostujoči profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Skozi svoj 15-minutni govor se je osredotočil na ”(Dez)informacije, resničnost in možgane” saj smo pogosto zmotno prepričani, da je naš pogled tudi dejansko dogajanje. ”Možgani ne samo, da nam prikazujejo resničnost, ampak jo tudi ustvarjajo.” Pri tem imajo podatki za možgane vrednost, ko jim lahko ti pripišejo določeno oznako ali vrednost. Dodeljena oznaka je v večji meri odvisna od naših individualnih izkušenj, skozi katere se možgani učijo. To je ključnega pomena pri zavedanju, da dva posameznika morda res prejmeta enako informacijo, besedo ali sliko, vendar lahko nanjo zelo različno reagirata. To zavedanje lahko pomembno vpliva na oblikovanje tako interne komunikacije znotraj organizacije, kot tudi zunanjih sporočil.
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
Nikolaos Dimitriadis
Nikolaos je vodja nevro svetovalnih storitev v Optimal HR Group, predavatelj na The University of Sheffield International Faculty, City College. Predava tudi na poslovnem programu LJUBLJANA MBA in je avtor knjig, svetovalec, mentor in predavatelj na področju nevroznanosti, s poudarkom na marketingu in vodenju. Je nagrajen predavatelj in govorec na TEDx, SEMPL in drugih odmevnih konferencah.
Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:
#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?
#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah
#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice
#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom?
#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?
# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated
# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo
#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”
#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?
#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?
#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost
#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?
#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU
#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta
#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain
EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ
Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.
VLOGA BANK V EKOLOŠKI SANACIJI SVETA
Drago Kavšek, Intesa Sanpaolo Bank, je svoj govor ”Vloga bank v ekološki sanaciji sveta” namenil problematiki uničevanja naravnega okolja. Izpostavil je dejstvo, ki se ga kot državljani in volivci vse premalo zavedamo, da so »vsebinske rešitve na žalost povezane s kratkim časovnim horizontom, ko imajo izvoljeni posamezniki dejansko moč in možnost vladati in s tem spremeniti strateško okoljsko politiko.« Povedal je, da imajo vse resne politične stranke v svojih programih tudi skrb za okolje, a težava nastane pri implementaciji, saj kratkoročnih ukrepov, financiranih z omejenimi viri, volivci pač ne želimo nagraditi.
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
Drago Kavšek
Drago je od julija 2017 član uprave za področje gospodarskih družb v Intesi Sanpaolo Bank. Pred tem je bil član uprave za finančno področje v družbi Mercator. Leta 2014 je na Finančni konferenci, ki jo organizirata časnik Finance in Ljubljanska borza, prejel naziv najfinančnik leta za dosežke pri prestrukturiranju družbe Mercator.
Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:
#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?
#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah
#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice
#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom?
#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?
# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated
# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo
#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”
#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?
#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?
#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost
#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?
#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU
#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta
#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain
EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ
Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.
TRAJNOSTNE FINANCE IN ZELENI PREHOD V EU
»Trajnostne finance in zeleni prehod v EU« so bile osrednja tema govora prof. dr. Vasje Ranta, Ekonomska fakulteta. Trg trajnostnih financ, ki pred letom 2010 skoraj ni obstajal, saj so se prve izdaje zelenih obveznic zgodile šele leta 2007, je danes zelo hitro rastoč trg. Trajnostna tveganja v zadnjih letih pa postajajo vse večja. Ta so hkrati začela predstavljati ključen moment oziroma premislek pri odločevalcih vseh politik. Posledično so se na trgu pojavili številni okviri in razvoji standardov trajnostnega poročanja, ki so prav zaradi številčnosti težje pregledni in primerljivi. Zaveze evropskih politik na tem področju so spodbudne, čeprav raziskave kažejo, da je potrebno hitro ukrepanje in da zmanjkuje časa za vse ambiciozno zastavljene cilje. Dr. Rant zato poudarja, da je na področju zelenega in trajnostnega prehoda »potrebno ne samo hitro, ampak tudi obsežno ukrepanje«.
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
Vasja Rant
Vasja je izredni profesor za denar in finance na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ima pa tudi izkušnje s poučevanjem v mednarodnem okolju. V okviru raziskovalnega dela redno objavlja članke v mednarodnih in slovenskih recenziranih revijah ter poglavja v znanstvenih monografijah. Poklicno je večkrat svetoval slovenski vladi o temah, povezanih z EU, in aktivno sodeloval pri pogajanjih Evropskega sveta o večletnih finančnih okvirih EU za obdobja 2007-2013, 2014-2020 in 2021-2027 ter pri pogajanjih o Instrumentu za okrevanje EU, NextGenerationEU, kot odzivu na krizo COVID-19.
Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:
#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?
#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah
#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice
#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom?
#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?
# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated
# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo
#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”
#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?
#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?
#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost
#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?
#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU
#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta
#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain
EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ
Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.
ALI V LJUBLJANI SPLOH POTREBUJEMO TURIZEM?
Mag. Petra Stušek, Turizem Ljubljana, se je spraševala ”Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?” Kratek odgovor je, seveda! Turizem Ljubljana skrbi ne le za tujce ampak tudi za prebivalce Ljubljane. Brezplačne javne razstave, javne kulturne prireditve, skrb za urejeno okolico, javni pitniki, kjer je pitna voda dostopna na javnih mestih, so le nekaterih od primerov. Javnomnenjska raziskava je pokazala, da večina Ljubljančanov turizem podpira, »kar 35 % vseh anketirancev, torej tistih, ki živimo v mestu, pa meni, da projekti in prireditve zelo dvigujejo kakovost življenja v Ljubljani.« Ljubljana, glavna slovenska turistična destinacija, vabi v svojo družbo.
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
Petra Stušek
Petra je direktorica Turizma Ljubljana, ki se mu je pridružila leta 2002 in v vseh letih sooblikovala turistično podobo Ljubljane. Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, magistrirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po dveh letih delovanja kot članica upravnega odbora je bila junija 2019 izvoljena za predsednico uprave European Cities Marketing, vodilnega evropskega združenja na področju upravljanja turizma prostega časa in industrije srečanj.
Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:
#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?
#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah
#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice
#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom?
#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?
# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated
# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo
#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”
#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?
#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?
#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost
#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?
#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU
#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta
#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain
EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ
Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.
RUSIJA NA POTI V AVTARKIJO: VPLIV MEDNARODNIH SANKCIJ NA MAKROEKONOMSKO IN SOCIALNO STABILNOST
Dr. Denis Mancevič iz Herman & Partnerji se je lotil najbolj aktualne problematike – ruske krize. V svojem govoru ”Rusija na poti v Avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost” je dejal, da ima rusko gospodarstvo velike težave zaradi dejstva, da surovine predstavljajo le 30 odstotkov BDP, a hkrati polovico javnih prihodkov in kar 70 odstotkov izvoza. To povzroča kanibalizacijo drugih gospodarskih sektorjev in korupcijo. Vprašal se je, kaj je cilj sankcij, ki jih svet izvaja proti Rusiji. Izpostavil je, da so mnenja o njihovi učinkovitosti med zahodnimi ekonomisti deljena, da je ruski rubelj nadoknadil vso vrednost, ki jo je izgubil takoj po invaziji Rusije v Ukrajino in da zaradi povišanih cen energentov Rusija s svojim izvozom zasluži več in ne manj.
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
Denis Mancevič
Denis se je rodil v Belorusiji. Odraščal je v športni družini. Tudi sam se rekreativno ukvarja z maratonom in triatlonom. Je doktor družboslovnih in humanističnih znanosti z MBA diplomo, ki pa bolj kot na uradne nazive stavi na fleksibilnost in zvedavost. Je nekdanji diplomat, direktor in partner v svetovalni družbi Herman & partnerji, ki išče alternativne vodstvene modele, ki v ospredje postavljajo medosebne odnose, integriteto in integrirano komunikacijo.
Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:
#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?
#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah
#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice
#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom?
#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?
# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated
# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo
#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”
#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?
#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?
#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost
#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?
#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU
#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta
#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain
EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ
Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.
ALI PROSTI TRG NA PODROČJU ENERGETIKE LAHKO DELUJE?
Dejan Paravan, Gen-i, ki se je spraševal, »Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?« je skozi pregled podjetja Gen-i od njegovih začetkov pa do današnjih časov v oziru na krizo ter vojne razmere v katerih se nahajamo danes, izpostavil, da je več kot očitno, da nevidna roka trga v vojnih razmerah na področju energentov ne deluje najbolje. Lahko trg ponudi odgovore na energetsko krizo? V trenutnem stanju obstaja vrsta negotovosti, ki kažejo na določene scenarije, ko ne bo presečišča med krivuljo ponudbe in povpraševanja. Posvaril pa je, da »če ni presečišča med ponudbo in povpraševanjem, gre cena proti neskončnosti.« Poslušalcu je predstavil ključni vprašanji – ali bo nevidna roka trga naredila dobro selekcijo? Je prav, da določeni uporabniki ne bodo prišli do energije na trgu? Odgovoril je z razlago, da je v vojnem stanju, kakršnega imamo danes in ko je naenkrat v Evropi 40 odstotkov manj plina, ki ga je prej dobavljala Rusija, nujno potrebna regulacija.
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
Dejan Paravan
Dejan je aktivni sooblikovalec tržnega dogajanja v Sloveniji in priznani strokovnjak s področja trga električne energije in zemeljskega plina, ki je poklicno pot začel leta 1999 kot raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2004 tudi doktoriral. Je direktor treh hčerinskih družb (GEN-I Vienna GmbH, Avstrija, GEN-I Energia S.r.l., Italija, in GEN-I Hrvatska d.o.o. Zagreb, Hrvaška). Z začetkom leta 2022 je bil imenovan v upravo skupine GEN-I. Je priznan predavatelj s področja energetskih trgov in energetike, avtor številnih znanstvenih člankov in strokovnih prispevkov ter član stanovskih združenj.
Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:
#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?
#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah
#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice
#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom?
#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?
# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated
# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo
#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”
#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?
#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?
#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost
#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?
#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU
#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta
#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain
EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ
Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.
KAKO NAM STRUKTURA CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE POMAGA RAZUMETI DELOVANJE TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO?
Prof. dr. Nevenka Hrovatin iz Ekonomske fakultete UL je v govoru »Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?« izpostavila, da je cena električne energije v EU zelo različna; energija je tako najdražja v Nemčiji, kjer je njena cena trikrat višja kot na Madžarskem ali v Bolgariji. Odločitev vlade, ki je v začetku tega leta podjetjem, ki upravljajo prenosno elektroenergetsko omrežje, za tri mesece odvzela vse prihodke, je ocenila kot neoptimalno. »V prihodnje si lahko obetamo povečanje omrežnine, saj so načrti za naložbe na področju distribucije električne energije zaradi zelenega prehoda zelo ambiciozni. Obsegajo 4,2 milijarde evrov in povrhu še 600 milijonov evrov naložb v prenosno omrežje,« je povedala dr. Hrovatinova, ki se v svojem raziskovalnem delu osredotoča na ekonomske vidike energetike.
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
Nevenka Hrovatin
Nevenka je redna profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in podpredsednica SAEE (Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko). Raziskovalno se ukvarja s področjem ekonomske regulacije infrastrukturnih dejavnosti, z ekonomiko energetike ter širše ekonomiko javnega sektorja, v zadnjem času pa zlasti z energetsko učinkovitostjo podjetij in gospodinjstev. Mednarodno združenje za energetsko ekonomiko IAEE ji je leta 2019 zaupalo organizacijo in vodenje Evropske energetske konference IAEE v Ljubljani. Za svoje delo na raziskovalnem in pedagoškem področju je leta 2015 prejela Zlato plaketo Univerze v Ljubljani, za raziskovalno delo pa nagrado Odlični v znanosti na UL ter več nagrad za raziskovalne dosežke na EF UL.
Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:
#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?
#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah
#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice
#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom?
#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?
# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated
# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo
#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”
#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?
#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?
#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost
#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?
#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU
#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta
#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain
EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ
Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.
PUSTI PIŠTOLO, VZEMI KANOLI!
Marcel Štefančič, Studio City, je skozi razmišljanje »Pusti pištolo, vzemi kanoli!« iskal vzporednice med poslovnim svetom in Hollywoodskimi filmi, kjer delovanje korporacij primerja z delovanjem Corleonove družine iz filma Boter. Skozi film Boter lahko namreč vidimo vzporednice s kapitalističnim neoliberalizmom, film sam pa lahko jemljemo kot priročnik za življenje v nevarnem kapitalističnem sistemu. Šele kriminalizacija prelevi dona Corleona v pravega Američana, v filmu pa predstavlja moralno avtoriteto, ki je korporativna Amerika ni nikoli imela. Njegovo podzemlje je Štefančič opisal kot parodijo korporacije. Pojasnil pa je tudi, da sta dereguliranost trga in kapitalistični neoliberalizem le strahopetni obliki podzemlja. »Kriminal je resnica ameriškega sna, do katerega pa ne morejo vsi, temveč le redki, tisti, ki so rojeni na pravi strani ekonomskega, socialnega in razrednega prepada. Vsi ostali se do ameriškega sna prebijejo le na silo.« Kljub temu pa je zaključil z mislijo, da je »privilegiranost prvih tudi produkt strukturnega nasilja, saj so se tudi oni obdržali na pravi strani z nasiljem.«
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
Marcel Štefančič
Marcel je ikonični voditelj, kolumnist, filmski kritik, avtor več kot 80 knjig in že več kot trideset let novinar tednika Mladina. Kave ni poskusil nikoli v življenju, a vseeno kar prekipeva od energije, zato tudi v vsaki stvari najde globlji pomen. Je zaljubljen v filme in knjige, dvakratni dobitnik Rožančeve nagrade ter se brez zadržkov in strahu loti vprašanj, na katera marsikdo ne bi pomislil nikoli v življenju.
Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:
#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?
#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah
#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice
#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom?
#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?
# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated
# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo
#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”
#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?
#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?
#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost
#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?
#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU
#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta
#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain
EKONOMIJA POD ŽAROMETI 2022: SERIJA 15’ GOVOROV, MISLI IN IDEJ
Na največjem online dogodku o aktualnih in večnih ekonomskih izzivih, Ekonomija pod žarometi, se je predstavilo petnajst govorcev, predavateljev, novinarjev, strokovnjakov iz gospodarstva in poslovnega sveta. V 15 minutnih govorih so skušali približati ekonomske ideje, koncepte, dileme in misli ter deliti svoja razmišljanja, videnja in nenazadnje rešitve za najbolj aktualne ekonomske izzive.
DILEME EKONOMSKIH POLITIK MED INFLACIJO IN STAGNACIJO
Prof. dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta UL, je opisoval »Dileme ekonomskih politik med inflacijo in stagnacijo«. Pojasnil je, da se je EU v preteklem desetletju soočala z deflacijo. Da bi dosegla inflacijski cilj v višini 2 %, se je Evropska centralna banka odločila za nakup vrednostnih papirjev in na trg poslala veliko količino primarnega denarja. Komaj pandemija COVID-19 je poskrbela, da se je po aprilu 2021 inflacija odlepila od zgodovinsko nizkih ravni. Vojna v Ukrajini je dodatno povečala makroekonomske negotovosti, predvsem na področju energentov, sledil je vsesplošen porast cen. Damijan poudarja, da se centralne banke danes soočajo z dilemo, kako se soočiti s povišano inflacijo in zaključuje, da »kar danes potrebujemo, je predvsem učinkovito sodelovanje monetarne in fiskalne politike, ne pa soliranje zgolj ene izmed njiju.«
Celoten posnetek si lahko ogledate spodaj:
Jože Damijan
Jože je profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in gostujoči profesor na University of Leuven v Belgiji. Predava predmete s področja makroekonomije, globalizacije, mednarodne ekonomije, korupcije in logistike. Na Repec lestvici je po mednarodni odmevnosti objav vodilni slovenski ekonomist. V prostem času je družinski človek, bralec, kolumnist, blogger, fizikalec, jadralec in zdravorazumski iskalec odgovorov na vsakdanje probleme.
Na Ekonomiji pod žarometi 2022 so v seriji 15 minutnih govorov bili z nami:
#1 Janez Škrabec, RIKO in predsednik Alumni EF: Kako misliti današnji trenutek?
#2 Maks Tajnikar, EF UL: O treh usodnih zablodah
#3 Peter Frankl, Časnik Finance: Menedžerski blabla ali primite se za denarnice
#4 Tanja Spanić, Europa Donna Slovenia: Kaj imajo številke z rakom?
#5 Tim Mitja Žagar, Iconomi: Bitcoin: Svetovna rezervna valuta prihodnosti?
# 6 Marko Pahor, EF UL: How to regulate the ones who don’t want to be regulated
# 7 Jože Damijan, EF UL: Dileme ekonomskih politik – med inflacijo in stagnacijo
#8 Marcel Štefančič, Jr., Studio City, Mladina: “Pusti pištolo, vzemi kanoli!”
#9 Nevenka Hrovatin, EF UL: Kako nam struktura cene električne energije pomaga razumeti delovanje trgov z električno energijo?
#10 Dejan Paravan, GEN-I: Ali prosti trg na področju energetike lahko deluje?
#11 Denis Mancevič, Herman & partnerji: Rusija na poti v avtarkijo: vpliv mednarodnih sankcij na makroekonomsko in socialno stabilnost
#12 Petra Stušek, Turizem Ljubljana: Ali v Ljubljani sploh potrebujemo turizem?
#13 Vasja Rant, EF UL: Trajnostne finance in zeleni prehod v EU
#14 Drago Kavšek, Banka Intesa Sanpaolo: Vloga bank v ekološki sanaciji sveta
#15 Nikolaos Dimitriadis, EF UL: (Mis)information, reality and our brain